Pedagoška psihologinja: Otrokom epidemije ne postavljajmo v središče pozornosti, a se tudi ne pretvarjajmo, da je vse normalno

Nasveti za starše

17. 11. 2020, 18:38 | Odnosi in psihologija | Vir: STA

                            Pedagoška psihologinja: Otrokom epidemije ne postavljajmo v središče pozornosti, a se tudi ne pretvarjajmo, da je vse normalno (foto: Shutterstock) Shutterstock

Za zdrav razvoj otrok in mladostnikov je zelo pomemben občutek varnosti, zaupanja in povezanosti, je poudarila Mojca Juriševič z oddelka za temeljni pedagoški študij ljubljanske pedagoške fakultete. V razmerah epidemije je za starše tako zelo pomembno, da so njihovi pristni sogovorniki in da jim pri šolskem delu stojijo ob strani.

V vlogi strokovnjakov na področju vzgoje in izobraževanja, pa tudi kot učitelji in starši, se vse pogosteje sprašujejo, kako razmere epidemije doživljajo otroci in mladostniki ter kaj te razmere pomenijo za njihovo nadaljnje življenje, je na popoldanski vladni novinarski konferenci pojasnila Juriševičeva. 

Jasnih, z raziskovalnimi izsledki podprtih odgovorov za zdaj nimajo, kar jih po eni strani bega, po drugi strani pa spodbuja k aktivnemu spopadanju z nastalo situacijo. Pri tem pa se opirajo zlasti na psihološka znanja, ki jim pomagajo razumeti potrebe otrok in mladostnikov na splošno.

Da bi se zdravo razvijali, morajo otroci in mladostniki občutiti varnost, zaupanje in povezanost z drugimi. Pridobiti morajo občutek, da zmorejo in da lahko aktivno prispevajo. Vse to dobijo najprej doma, potem pa tudi v vrtcu in šoli. Dosedanje ugotovitve glede vpliva epidemije so navedena spoznanja po besedah Juriševičeve dodatno potrdile. Iz prvega vala epidemije je bilo mogoče povzeti, da so otroci, učenci in dijaki pridno upoštevali predpisane ukrepe, obenem pa se trudili opravljali svoje šolske obveznosti.

Ko sta se vrtec in šola preselila domov, pa so kmalu začeli pogrešati vrstnike, učitelje in šolski vsakdan. Večinoma so se novim razmeram po njeni oceni dobro prilagodili. Nekateri, kot so otroci s posebnimi potrebami in tisti iz družin z različnimi težavami, pa so v tem času preživljali tudi hude stiske, je opozorila. V danih razmerah lahko tako za dobro počutje otrok in mladostnikov prispevajo tudi starši. Po besedah Juriševičeve je "nadvse pomembno", da se z njimi pogovarjajo in skupaj iščejo odgovore, seveda na način, ki je primeren njihovi starosti in razumevanju.

V pogovorih naj starši epidemije covida-19 ne postavljajo v središče pozornosti, a naj se tudi ne pretvarjajo, da virus ni nevaren. Ne stresajo naj jeze zaradi omejevalnih ukrepov, otrok naj ne strašijo z virusom, a obenem naj ne olepšujejo situacije. 

"Delimo svoje misli, pomisleke in čustva ter pred njimi ne igrajmo vloge superjunaka, ki mu nič ne pride do živega," je poudarila. Za zdravo odraščanje otrok in mladostnikov so namreč po njenih besedah najpomembnejši pristni sogovorniki.

Prav tako Juriševičeva staršem svetuje, naj spremljajo otrokove šolske dejavnosti, pri učenju naj jim stojijo ob strani še tesneje kot sicer. Pohvalijo naj njihovo prilagajanje razmeram in odgovorno vedenje, obenem pa naj izrazijo tudi svoja pričakovanja. Poskrbijo naj tudi za njihovo zdravo prehrano, za gibanje na svežem zraku, za dovolj spanja, pa tudi za igro in stike z vrstniki.

Hkrati pa naj odrasli ne pozabijo nase, saj so lahko le zdravi v oporo mladostnikom. Če položaja ne obvladajo, pa naj se obrnejo na sorodnike, prihajanje ali na strokovne službe šol, prav tako lahko psihološko pomoč poiščejo preko telefona pri strokovnih službah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je še dodala Juriševičeva.