N.Z. | 12. 6. 2020, 16:00

Pravljice in zdravilne zgodbe za navdih in samopomoč (za otroke in njihove odrasle)

profimedia

Knjižni trg je zadnje dve desetletji preplavljen s knjigami za samopomoč, ki pa so večinoma namenjeni odraslim. Šele zadnja let na knjižne police prihajajo tudi zgodbe, ki so vsaj deloma v ta namen napisane tudi z mislijo na najmlajše.

Med otroškimi slikanicami po novem niso več redkost takšne, ki na preprost (in otrokom primeren) način predstavijo tudi učinkovite tehnike samopomoči, kot so afirmacije, vizualizacije in zgodbe navdiha. Dve takšni sta izpod peres (in čopičev) slovenskih ustvarjalcev pri založbi Chiara izšli ravno te dni.

Maša in mucek Afir je hkrati tudi prva knjižica iz serije ’Maša se uči novih reči’, ki jo je napisal Arsov Aleksander, slikovno pa opremila ilustratorka Irena Režek.

Maša in mucek Afir

Zgodbe iz serije o Maši učijo, da smo mi tisti, ki imamo vajeti življenja v svojih rokah. Naše želje, sanje in hrepenenja pa so smerokazi, kam gre usmeriti naša prizadevanja in se ob tem zanesti na medsebojno ljubezen, ki nam je vsem v veliko podporo, pa tudi na zaupanje vase in vztrajnost.

Prva knjižica iz serije razkrije, kako sta se spoznala Mašina mama in oče, pa tudi, kakšno vlogo je pri tem imela tehnika afirmacij, po kateri je kasneje ime dobil tudi družinski mucek. Da je omenjena tehnika kaj lahko v pomoč tudi Maši, ki jo skrbi, da morda ’ni dovolj dobra plesalka, da bi jo sprejeli v baletno šolo’. A preden si Maša s psihološko tehniko za samopomoč lahko pomaga, mora slišati, kako si je na podoben način z njo njega dni pomagal že njen oče.

»Obstaja ena tehnika, ki ti lahko pomaga pregnati te dvome. Temu rečemo afirmacija in ...« mami je odprla usta, da bi nadaljevala stavek, a je Maša nenadoma prasnila v smeh.

»Ha ha … ta tehnika se pa imenuje po našem mucku. Kakšna tehnika pa je to?« je zanimalo Mašo.

»Pravzaprav se naš mucek imenuje po njej, ampak pojdimo lepo po vrsti. Zanima te, kaj so afirmacije? No, v naših možganih je en kotiček, podoben osličku. To je tak trmast del naših možganov, ki je zadolžen za naše navade. Če tega oslička, imenovanega podzavest, enkrat nekaj pošteno ustraši, potem to zelo težko pozabi in ga je skoraj nemogoče prepričati, da bi se potem premaknil naprej. In ko vsi drugi, si zapomni le tisto, kar je že tisočkrat počel. Nima prav nič avanturističnega duha, ne mikajo ga nove dogodivščine. Preprosto, če podvomi o čemer koli, se sploh ne premakne.«

»Kaj pa korenček? Sem slišala, da osla zmamimo s korenčkom,« je zanimalo Mašo.

»Ja, afirmacija je osličkov korenček. Če ponovimo tisočkrat pozitivno misel, recimo: Sem odlična plesalka in z veseljem me bodo sprejeli v baletno šolo, si bo ta osliček to zapomnil in bo potem Maša ponovno brez strahu zaplesala pred komisijo in jim pokazala vse, kar zna!«

Zgodba se tu seveda še zdaleč ne konča in je predvsem tako navdušujoče živa, polna dialogov in duhovitih anekdotnih prilik, da se bodo ob nje večernem branju zagotovo muzali tudi starši, medtem ko bodo nadobudno mladež navdušile še ilustracije, ki posrečeno in z veliko humorja spremljajo nadaljevanje zgodbe.

chiara
Avtor zgodbe Maša in mucek Afir je glasbenik Arsov Aleksandar, ki ga najmlajši že poznajo tako po zgoščenkah za otroke kot slikanicah za prvošolce. Serija zgodb o Maši pa je skupaj s priznano ilustratorko Ireno Režek nov skupen projekt z založbo Chiara.
Prinašalka zgodb

Druga nova slikanica založbe Chiara pa prinaša tri navdihujoče zgodbe, ki bodo navdušile tako mlade kot stare.

Zgodbe o najsrečnejši deklici na svetu, dečku, ki lahko dobi vse, kar si želi, in deklici, ki ob rojstvu ni dobila imena je podpisala mladinska pisateljica in pravljičarka Mojiceja Bonte, magično eterične ilustracije pa je prispevala Simone Čudovan.

V prvi zgodbi srečamo Najsrečnejšo deklico na svetu. Nesrečni kralj jo je dal poklicati k sebi, da bi mu svetovala, kako naj postane srečen.

Zakaj si tako srečna?

»Ne bi vedela,« je odgovorila deklica.

»Morda delaš kaj takšnega, kar te osrečuje?« je zanimalo kralja.

»Ničesar posebnega ne počnem,« je rekla deklica.

»Bi bila srečna tudi, če bi izgubila vse, kar imaš?«

»Ne morem izgubiti tega, kar imam,« je odgovorila deklica.

»In kaj imaš?« je zanimalo kralja. »Svobodo,« je rekla deklica.

»Kaj pa, če bi te za več mesecev ali celo leta kam zaprli?« je vprašal kralj.

»Potem bi imela ogromno časa, da bi razmišljala o tem, kako zelo sem srečna.«

»In če bi ostala brez svojih prijateljev?«

»Ne morem ostati brez vseh, kajti sama sebi sem najboljša prijateljica,« se ni pustila zmesti najsrečnejša deklica na svetu.«

Kralj si je seveda zaželel postati tako srečen kot ta deklica, zato jo je prosil na nasvet. Žal pa mu ta nato ni bil prav nič všeč, zato je sprejel zelo nenavadno odločitev …

V drugi zgodbi iz Prinašalke zgodb nato srečamo Dečka, ki lahko dobi vse, kar si želi. Bolehni kralj ga je prosil, naj mu povrne zdravje. Toda ko se po dečkovem nasvetu odpravi na pot, ki vodi skozi gozd na njegovem posestvu, se izgubi. Njegova pustolovščina pa se šele začne, ko sreča škrata, čarovnico in zmaja …

Tretja zgodba pa nam predstavi Deklico, ki ob rojstvu ni dobila imena. Brezimna, kot so jo klicali, je imela le drobceno, komaj za dlan veliko punčko iz cunj. Ko mora zapustiti svoj dom, ji punčka iz cunj pomaga pri pomembnih odločitvah na poti, polni neverjetnih dogodivščin …

chiara

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord