Renata Salecl: »Virus je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi«

Človek človeku virus

5. 9. 2020, 14:41 | Odnosi in psihologija | Piše: N.Z.
Renata Salecl: »Virus je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi« (foto: profimedia) profimedia

Več kot očitno je, da so bogati tega sveta izkoristili pandemijo za še večje bogatenje. Ali se bodo tisti, ki so v tem času ostali brez služb, temu povečevanju neenakosti uprli, pa je vprašanje, na katerega ni zlahka pozitivno odgovoriti niti dr. Renati Salecl.

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, je redna profesorica in znanstvena svetnica, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Te dni je knjigam, od katerih so nekatere prevedene tudi v petnajst različnih jezikov, dodala še knjižico z razmišljanji na temo aktualne pandemije.

Knjiga Človek človeku virus se je pridružila sklopu sorodnih, ki so izšle v zbirki Ergo našega največjega knjižnega založnika.

Ker nismo vsi v istem čolnu

»Ob začetku pandemije se je veliko govorilo o tem, da smo vsi v istem čolnu ter da smo v nevarnosti, ki jo predstavlja virus, vsi enaki. K temu je pripomoglo tudi to, da je kar nekaj zvezdnikov, državnikov in celo plemičev zbolelo za novim koronavirusom. Ko so mediji pričeli pisati o tem, da so zboleli Tom Hanks, princ Charles in britanski premier Boris Johnson, se je ustvarjalo vzdušje, da virus ne loči med bogatimi in revnimi. Kaj hitro pa se je pokazalo, da v večini držav za virusom proporcionalno bolj zbolevajo revni.«

To je postalo še posebno očitno v ZDA, kjer se je virus pričel izjemno hitro širiti med črnskim prebivalstvom in ameriškimi Indijanci, oboji pa spadajo med najbolj revne prebivalce v državi, ki povrhu vsega pogosto nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, testiranja ali pa se praktično ne morejo izolirati, saj morajo delati, da bi lahko preživeli sebe in svoje družine.

»Čolni, v katerih smo se znašli, so bili zelo različni. Eni so bili v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na jahtah. Bogati, ki so preživljali karanteno na jahtah, so seveda pričakovali, da bodo reveži iz gumenjakov vseeno k njim prihajali na delo. Slednji mnogokrat tudi niso imeli druge izbire,« v knjižici razmišlja dr. Salecl.

Ker ob takšnem mešanju bogatih in revnih ni več zares jasno, kdo okuži koga, so se onkraj luže razplamtele vročekrvne debate. Ljudje so namreč opazili, da so se okužbe po revnih vaseh pojavile šele, ko so se iz mest v karanteni tja na svoja posestva zatekli bogataši, ki so kot služabnike nato zaposlili prav prebivalce iz teh vasi.

»Tudi v Italiji in Franciji je bilo veliko jeze do bogatašev iz mest, ki so se na začetku pandemije preselili v svoje podeželske hiše. Bogataši so se ponekod srečevali z odprtimi sovražnostmi, celo z napisi ’Ne nosite nam svojih virusov’ ali ’Vrnite se v svoja mesta in vzemite virus s seboj’.«

Zavidanje užitka drugemu

Glave pa so postajale razbeljene tudi v Sloveniji.

Zaradi občutkov prikrajšanosti, ki jih je prinašala omejitev gibanja med karanteno, je bil pri nas najbolj očiten prav fenomen zavidanja potencialnega užitka drugemu. Da pa pregovorna zavist še zdaleč ni omejena zgolj na krpico zemlje pod Triglavom, priča podatek, da se je s ’problemom užitka drugih’ svoje dni veliko ukvarjal kar francoski psihoanalitik Jacques Lacan, ki je nazadnje prišel do zaključka, da ’imamo ljudje običajno občutek, da drugi uživajo na naš račun’.

»Takšne zagate z užitkom smo lahko opazovali v času karantene. Ljudi je jezilo, da drugi izgledajo, kot da uživajo. Recimo, da nam sploh ni do tega, da bi se sprehajali ob Blejskem jezeru, ampak vse bomo pa naredili, da drugi tega ne bi počeli. Morda se nam tudi ne da ukvarjati z obdelovanjem zemlje, ampak če ima nekdo drug s tem veliko veselje, nam to lahko sproža občutke zavisti,« nas na prve tedne karantene v Sloveniji spomni dr. Salecl, ki se v iskanju razlage za fenomen koronazavisti obrne še k Sigmundu Freudu in njegovemu delu Množična psihologija in analiza jaza.

Da koronazavist torej ni zgolj slovenska domena, ampak najmanj obče človeška, nakazuje primer, ki ga je svoje dni imel priložnost analizirati sam pionir psihoanalize.

»Freud vzame primer ljudi, okuženih s sifilisom, ki se bojijo, da ne bi okužili drugih ljudi. Njihov strah je po Freudu povezan z nezavednimi željami, da bi razširili svojo okužbo na druge. Ti bolniki se namreč sprašujejo, zakaj morajo biti le oni okuženi in odrezani od tega sveta, zakaj se ne dogaja ta groza tudi drugim. Freudova teza je, da z oblikovanjem nekega družbenega občutka pride do preobrata od teh sovražnih občutkov do pozitivno obarvanih družbenih vezi, torej tudi do tega, da se posameznik trudi, da ne bi okužil drugih.«

Ta pozitiven preobrat seveda zahteva naslednji predpogoj: namreč oblikovanje skupinskega duha, znotraj katerega se ljudje dojemajo kot enaki. Prav zahteva po enakosti nato postane temelj družbene zavesti in prinaša občutke dolžnosti.

Težave nastanejo, ko se občutek enakosti poruši, ker pričnejo nekateri izstopati po tem, kdo so in kaj imajo.

Prav to se je zgodilo, ko so ljudje zaznali, da voditelji priviligirajo ene na račun drugih, še posebno dobro pa znajo poskrbeti sami zase.

»Če je v začetku krize močno donel poziv po solidarnosti in je veljalo prepričanje, da smo vsi v istem čolnu, se je kaj hitro izkazalo, da tisti, ki naj bi čoln vodili, že od začetka pandemije razmišljajo o možnosti profitov s koronavirusom.«

S koronakrizo so izjemno hitro prišli tudi koronadobičkarji.

»Podobno kot v Sloveniji so se tudi v drugih državah ukvarjali z netransparentnim kupovanjem zaščite opreme, ki je omogočalo velike dobičke podjetjem, povezanim z oblastnimi strukturami. V ZDA je bila na primer za nabave pristojna ad hoc skupina, ki jo je izbral predsednikov zet in svetovalec Jared Kushner. Skupino so v večini sestavljali mladi finančniki, ki prej še nikoli niso kupovali zaščitne opreme. Delali so zastonj in izbirali med več kot tisoč ponudniki. Ameriški mediji so pridobili seznam ameriških podjetij, ki so obljubljala nabavo kitajske zaščitne opreme, in pri nekaterih podjetjih opazili znak VIP. Izkazalo se je, da so bila ta podjetja na razne načine povezana s predsednikom in republikansko stranko. Mnoga so donirala Trumpovi predsedniški kampanji. Ni treba ugibati, kdo je na koncu, ne glede na ceno ali kvaliteto opreme, posel dobil.«

Za več branja!

Dr. Renata Salecl v knjižici Človek človeku virus prinaša še več poglobljenih refleksij najrazličnejših sprememb, ki jih je v naša življenja prinesel virus. Knjižico v branje priporočamo vsem tistim, ki bi si želeli bolje razumeti, kako deluje ta svet.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri