So tisti, ki pogosteje preklinjajo, res tudi bolj iskreni? Znanost pritrjuje!

Študija

3. 3. 2021, 06:00 | Odnosi in psihologija | Piše: N.Z.

                            So tisti, ki pogosteje preklinjajo, res tudi bolj iskreni? Znanost pritrjuje! (foto: profimedia) profimedia

Raziskovanci so tekom študije med drugim morali izpolniti tudi psihološki vprašalnik, na podlagi katerega so nato ocenjevali njihovo iskrenost. Ugotovili so, da tisti, ki redkeje lažejo, statistično pomenljivo pogosteje preklinjajo.

Vulgarnosti pogosto pripisujemo negativen predznak, saj je v nasprotju z družbenimi normami lepega vedenja (tako, kot to velja za neiskrenost in laganje). Kletvice so pogosto, tako kot laži, uporabljene za to, da bi nekoga prizadeli, lahko pa so tudi zgolj znak manka samokontrole. Podobno velja za neiskrenost. Bi torej lahko postavili enačaj? Prav to je zanimalo vodjo raziskovalne ekipe Gilada Feldmana z univerze Maastricht, njihove izsledke pa je povzel Psychology Today.

Ekipo je zanimalo predvsem, ali je uporaba kletvic povezana z večjo ali manjšo mero iskrenosti? Obstajajo namreč argumenti, ki govorijo v prid prvi in drugi tezi.

Zato so najprej dodobra izprašali 276 ljudi, da bi spoznali, kako in kdaj uporabljajo kletvice. Sodelujoči so morali najprej spisati seznam svojih 'najljubših' psovk, nato pa k tem pripisali, kako jih tekom dneva najpogosteje uporabljajo. Naknadno so bili nato naprošeni, da s posamično kletvico povežejo tudi čustva, ki jim botrujejo (torej: jeza, strah ali ogorčenje).

V nadaljevanju raziskave so sodelujoči izpolnili še psihološki vprašalnik, iz katerega je bilo mogoče razbrati, za kako poštene in iskrene posameznike gre.

Izkazalo se je, da tisti, ki praviloma lažejo manj, pogosteje izražajo svoje negativne emocije s kletvicami.

Ko si nekdo, npr. poškoduje nogo med hojo ali pa po tipkovnici polije kavo, te kletvice niso toliko namenjene drugim ljudem, kot so v resnici izraz iskrenega čustovavanja.

Ker pa raziskovalci dobro vedo, da ljudje v takšnih raziskavah lahko tudi zavajajo, so izsledke raziskave preverili še s pomočjo raziskave na družbenih omrežjih, konkretno na Facebooku, kjer so analizirali statuse in objave uporabnikov omrežja.

Med drugim so tako analizirali kar 70.000 Facebook profilov in v tem vzorcu iskali povezavo med iskrenostjo uporabnikov in njihovimi zapisi. Izkazalo se je, da so imeli tisti, ki so zapisovali več kletvic, tudi bolj iskrene statuse na svojih Facebook profilih.

In, končno, so v tretji fazi raziskovanja še preverili, za kaj ljudje večinoma sploh uporabljajo psovke, ter ugotovili, da sta bila dva najbolj pogosta razloga:

  • izražanje lastnih občutij
  • in izražanje lastne identitete.

Raziskovalci v sklepni besedi svoje raziskave vseeno dodajajo, da je med tistimi, ki veliko preklinjajo, vedno tudi nekaj takšnih, ki niso ne pošteni in ne iskreni, prav tako kot lahko med tistimi, ki ne preklinjajo, najdemo tudi nekaj takšnih, ki so iskreni. A kakor koli že, v skladu z izsledki svoje raziskave bodo vulgarnost odslej povezovali z večjo stopnjo iskrenosti.