Soglasje – razloženo na primeru bankovca za 5 dolarjev, ki bi ga morali razumeti vsi!

Samo DA je DA!

1. 12. 2019, 12:39 | Odnosi in psihologija | Piše: Nataša Zupanc
Soglasje – razloženo na primeru bankovca za 5 dolarjev, ki bi ga morali razumeti vsi! (foto: profimedia) profimedia

Potem ko je ministrica za pravosodje Andreja Katič napovedala, da bo tudi Slovenija kmalu sledila državam, ki so v svoje kazenske zakonike z namenom preprečevanja in ustavljanja spolnega nasilja že zapisali model DA je DA, je na družbenih omrežjih završalo. Bo odslej za skok med rjuhe potrebno najprej skočiti do notarja?

Hitro je postalo jasno, kako težko se zdi mnogim razumeti, kaj pomeni partnerjevo jasno soglasje k spolnemu aktu, pri izražanju svojih dvomov in zadržkov pa jih večina - resnici na ljubo! - ni bila kaj dosti inventivna.

Vse šale in pomisleki, ki so prišli izpod tipkovnic slovenskih uporabnikov Twitterja, so bili namreč identični tistim, ki krožijo po spletu že nekaj let.

Ker se ’zgodovina’ odpora do sprememb v družbi, četudi gre za premik v pravo smer (v tem primeru v smer zaščite žrtev spolnega nasilja in zaščite telesne nedotakljivosti), ponavlja, na taistem družbenem omrežju vendarle ni bilo težko najti tudi glasov razuma.

Eden takšnih je gotovo Twitter uporabnica Nafisa, ki je avgusta leta 2016 z uporabniškim računom @thatxxv tvitnila serijo petih tvitov, s katerimi je skušala najbolj trdobučnim razložiti, kaj je posilstvo. Njen tvit je do danes doživel 18 tisoč retvitov in prav toliko osrčenj, njihovo vsebino pa so povzeli številni mediji.

Nafisi je uspelo na primeru bankovca za 5 dolarjev namreč tako jasno razložiti, kaj je to soglasje, da je (ali pa bi vsaj moralo) to postati jasno slehernemu. V nadaljevanju zato povzemamo njeno zares slikovito priliko ...

O soglasju k spolnemu aktu v 5 tvitih!

Pijanost (nezavest, spanje, duševna zaostalost ...) ni pristanek:

  • Če me prosite za 5 dolarjev, pa sem preveč pijana, da bi na to pristala ali vam to odrekla, ni okej, če si nato iz moje denarnice z njimi kar sami postrežete. Zgolj zato, ker nisem rekla NE.

Neupiranje (zaradi strahu, grožnje, nezmožnosti ...) ni pristanek:

  • Če na moje sence pristavite pištolo in me prisilite, da vam dam 5 dolarjev, ste jih ukradli. Četudi sem vam teh 5 dolarjev fizično sama dala v roke.

Pristanek ni prenosljiv (vseobsegajoč, večen ...):

  • Če sem vam posodila 5 dolarjev, to še ne pomeni, da si tudi vaš prijatelj lahko samovoljno vzame iz moje denarnice 5 dolarjev. »Ampak njemu si pa dala, zakaj ne meni?«

Prav je prav, ne glede na vse (tudi sodbo sodišča …):

  • Če si mi ukradel 5 dolarjev, jaz pa tega ne morem dokazati na sodišču, to še vedno ne pomeni, da mi v resnici nisi ukradel 5 dolarjev.

Pristanek je omejenega veka (in ne velja avtomatično tudi za prihodnje …):

  • Samo zato, ker sem ti dala 5 dolarjev včeraj, še ne pomeni, da ti jih moram dati tudi jutri.

Serija teh petih tvitov je pred dobrimi tremi leti hipno naletela na izjemno zanimanje uporabnikov Twitterja, Nafisa pa je v naslednjih nekaj dneh dodala še eno priliko:

  • In če pomislim, da je moški rekel: »No, saj se je usedla v moje naročje & šla k meni domov.« Se pravi, če te prosim, da mi pridržiš torbico: se ti zares zdi prav, da jo odpreš in mi iz nje izmakneš 5 dolarjev?

»Zakaj je ljudem tako težko razumeti, da lahko drugemu nekaj daš le tako, da je ta pripravljen to sprejeti,« se je še spraševala Nafisa. »Lahko vam napišem ček, vendar ste vi tisti, ki ga morate vnovčiti na banki.«

Ker speči človek ne more dati soglasja!

Zgoraj naštete prilike postanejo še nekoliko bolj jasne, ko jih apliciramo na primere iz prakse, ki so že razburjale tudi našo domačo javnost. Eden od takšnih je zagotovo nedavni primer iz Kopra, ko je višje sodišče oprostilo posilstva moškega, ki posilil družinsko prijateljico, ko je ta zaspala. Če bi sodišče takrat že lahko sodilo po sodni praksi, ki temelji na Istanbulski konvenciji in ga zagovarja Evropsko sodišče za človekove pravice, bi tega moškega namreč lahko obsodilo, saj speči človek ne more dati soglasja. Še več. Roki pravice, ki bi v primerih spolnega nasilja sodila po modelu DA je DA, bi tako ne ušli več tudi storilci, ki so izrabili presenečenje žrtve ali izkoristili dejstvo, da se žrtev navkljub nestrinjanju napadalcu ni upirala ali vsaj ne dovolj močno postavila po robu (zaradi šoka, strahu ali nezmožnosti – torej tudi zaradi morebitne duševne motnje ali invalidnosti).

Nataša Zupanc
Redaktor in novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri