Starši naj ne vohunijo za otroci, saj to lahko vodi do težav v razvoju

Da bi imeli čim boljši pregled na varnostjo svojih otrok, ki se dandanes že v zelo zgodnjih letih povezujejo na internet in ogromno komunikacije počnejo preko raznolikih družbenih aplikacij, so starši posegli po številnih aplikacijah za sledenje njihovim digitalnim in tudi drugim aktivnostim: mSpy, Teen Safe, Family Tracker in druge podobne storitve omogočajo nadzorovanje klicev, sporočil, pogovorov in objav na družabnih medijih. Aplikacija Mama Bear staršem celo pošlje opozorilo, če je njihov otrok v avtomobilu, ki vozi s previsoko hitrostjo.

Sledenje številnim parametrom otrokovega življenja je zato pri nekaterih starših preraslo v obsesijo. Digitalna orodja za vohunjenje so postala resen problem, ki starše potiska v nadvse nelagoden položaj. Kot pišejo psihologi, imamo tako na eni strani starše, ki preprosto ne morejo kar tako utišati nagona, da bi varovali svojega otroka, na drugi strani pa je najstniško obdobje kritičen čas v razvoju, ko otrok potrebuje zasebnost, mir in prostor, da lahko ustrezno razvije svojo lastno osebnost. Tu pa naletimo na ironijo problema: bolj se v najstniških letih otroci oddaljujejo od staršev, bolj ti želijo posegati po vohunskih aplikacijah, da bi jih obvarovali pred morebitnimi napačnimi odločitvami.

A psihologi opozarjajo, da obstaja nemalo dokazov, ki kažejo, da vohunjenje za otroci naredi več slabega kot dobrega. Razvoj zdrave avtonomnosti se pri otroku začne že v trenutku, ko se uspe prvič splaziti stran od staršev, na slednjih pa je potem naloga, da v naslednjih letih najdejo pravo ravnotežje med avtonomnostjo in varnostjo.

Kot pove psihologinja Sandra Petronio z univerze v Indiani, je zasebnost ne le nekaj, kar najstniki potrebujejo, ampak je to njihova dolžnost. Najstniki morajo iskati individualnost in se umakniti od nadzora staršev. To je tudi bistvo staršem še kako znanega uporništva v najstniških letih. Eden od bistvenih korakov v tem obdobju razvoja je, da otrok začne zahtevati svoj zasebni prostor.

Uporaba aplikacij za vohunjenje se tako odraža kot nezaupanje. Sandra Petronio doda, da lahko pretirana potreba po nadzoru resno poškoduje odnos z otrokom.

V velikem številu primerov otroci, sploh ko postajajo nekoliko starejši, hitro odkrijejo, če starši vohunijo za njimi. Pogosto so mladostniki bolj spretni s tehnologijo kot njihovi starši, na vohunjenje pa se najpogosteje odzovejo s še bolj radikalnimi, včasih tudi nespametnimi potezami – puščajo telefon doma, lažejo ali ustvarjajo ločene, izmišljene profile na družbenih omrežjih.

Mnogi starši že dobro vedo, da če jim otroci ne morejo zaupati, postanejo ti še bolj skrivnostni. To potrjuje tudi študija srednješolskih dijakov na Nizozemskem, v kateri so jih vprašali, če starši spoštujejo njihovo zasebnost. Leto kasneje so tisti dijaki, ki so v prvem delu študije rekli, da starši za njimi vohunijo, živeli bolj skrivna življenja in starši so o njihovih aktivnostih, prijateljih in lokacijah, kjer se zadržujejo, vedeli manj kot starši, ki niso vohunili za svojimi otroci.

Morda vas lahko nekoliko potolažijo dodatne obširne raziskave, ki na drugi strani kažejo, da menda vzgajamo najbolj mirno generacijo najstnikov vseh časov. Lanska tovrstna raziskava je recimo pokazala, da v primerjavi s prejšnjimi generacijami, današnji najstniki manj posegajo po vseh tipičnih zdravstvenih tveganjih v času uporništva – manj kadijo, pijejo manj alkohola, manj eksperimentirajo z nelegalnimi drogami in, ja, tudi manj seksajo.

Resda so današnje mlade generacije zato so bolj izpostavljene novodobnim tveganjem – pošiljanje seksi sporočil, ki lahko vodi do zlorab občutljivih vsebin, zasvojenost z ekrani in vejpanje – a strokovnjaki pravijo, da istočasno starši o svojih otrocih danes vedo več kot kadarkoli prej. Celo preveč. Kar so v nedavni zgodbi v reviji Time primerjali z rentgenom celotnega telesa: čeprav lahko zdravniki uporabijo sofisticirane naprave za pregled vsakega kotička našega telesa, ameriška zdravstvena agencija FDA to odsvetuje. Zakaj? Ker neznatne možnost, da odkrijemo začetek neke resne bolezni ne odtehtajo škodljivih posledic anksioznosti in invazivnosti testiranj vsake male, a popolnoma neškodljive spremembe, ki bi jo odkrili.

Strokovnjaki zato predlagajo, da ne glede na to, kako intenzivno se odločite, da boste s tehnologijo nadzorovali svojega otroka, to ne počnete skrivoma. Sicer se lahko hitro zgodi, da odpadejo vsi iskreni pogovori, ki bi bili še kako potrebni, če otrok dejansko naredi nekaj narobe.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel