Stranski učinek epidemije je tudi večje tveganje za čezmerno pitje alkohola

23. 11. 2020, 06:33 | Odnosi in psihologija | Vir: STA

                            Stranski učinek epidemije je tudi večje tveganje za čezmerno pitje alkohola (foto: profimedia) profimedia

Z epidemijo koronavirusne bolezni je na pohodu tudi epidemija tesnobe. Mnogi zato v tem času doživljajo prekomeren stres in stisko, kar povečuje tveganje za čezmerno pitje alkohola. Pitje kratkoročno daje občutek sproščenosti, na dolgi rok pa stisko le še poveča. Alkohol razdira medčloveške odnose, z uničevanjem zdravja pa veča možnost okužbe.
 

Omejitveni ukrepi v času epidemije povečujejo zlorabo alkohola

Daljšo karanteno, socialno izolacijo in druge ukrepe samoomejevanja v času epidemije koronavirusne bolezni pogosto spremljajo pojavi depresivnih epizod, anksioznosti, posttravmatske stresne motnje, poveča pa se tudi zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, je v oceni negativnih posledic epidemije opozorila psihologinja in doktorica medicinskih ved Lilijana Šprah.

Epidemija prinaša dodatne izzive na področju odnosa z bližnjimi, saj ostajamo doma in preživljamo več časa z družino. Tudi v tem primeru je pitje alkohola slaba izbira, saj spremeni vedenje posameznika, kar pa vpliva na vse člane družine. Poslabša se lahko komunikacija med družinskimi člani, poveča se število konfliktov in poraste družinsko nasilje.

"Pitje se je preneslo v domove, med štiri stene, posledično je več konfliktov, nasilja, prestrašenih otrok. Pitje je še bolj skrito, posledice pa bodo vidne čez mesece," so se opozorilu pridružili v Društvu za urejeno življenje - Abstinent.

Tudi na direktoratu za javno zdravje pristojnega ministrstva so zaskrbljeni zaradi pričakovanega porasta tveganega pitja alkohola v času epidemije.

Da se je v času epidemije povečala zloraba alkohola, je ocenila tudi Tadeja Hočevar, ki vodi projekt SOPA ali Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Po njenih besedah v zdajšnjem kriznem času ni nenavadno, da marsikdo pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo tesnoba, stres, zaskrbljenost in tudi strah pred boleznijo izginili.

Alkohol kratkoročno daje občutek pomirjenosti, na dolgi rok pa ima mnoge negativne posledice

Alkohol namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in kratkoročno daje občutek pomirjenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost, kar pa izgine takoj, ko se alkohol izloči iz telesa. Na drugi strani ima alkohol mnoge negativne učinke, ki se hitro pokažejo. Škoduje tako zdravju posameznika kot socialnim odnosom.

Stroka opozarja, da alkohol pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi njegove psihofizične zmogljivosti, s čimer mu onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako lahko hitro vpliva na imunski sistem, saj naj bi bil posameznik še 24 ur po tem, ko je popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse in bakterije ter posledično okužbe.

Poleg kratkoročnih ima čezmerno pitje alkohola tudi dolgoročne negativne posledice. Predstavlja lahko tveganje za razvoj bolezni na področju duševnega zdravja, kot tudi vzročno komponento za več kot 200 bolezenskih stanj, na primer rakava obolenja, mišično-skeletna obolenja, srčno žilne bolezni ter bolezni želodca in prebavil. Med tveganji je seveda tudi zasvojenost z alkoholom.

"Pijmo čim manj ali nič alkohola, saj ni varne meje pitja, ker vsako pitje prinaša tveganje," so pozvali v okviru projekta SOPA, ki ga izvajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Osnovni namen projekta je zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti njegove negativne posledice za posameznika in družbo.

Proti stiski namesto z alkoholom raje z zdravim življenjskim slogom

Pri soočanju s stisko v času epidemije zato stroka namesto pitja alkohola svetuje, naj "raje izberemo zdravo alternativo, gremo na sprehod, se kako drugače telesno razgibamo, vzamemo v roke knjigo ali si ogledamo dober film, pokličemo prijatelja in se pogovorimo, si vzemimo čas za umiritev in meditacijo". Po besedah Šprahove moramo biti dober zgled drugim, tudi otrokom.

Če je stiska vendarle prehuda in si ne znamo pomagati sami, pa so na voljo različne oblike psihološke podpore: telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji 080 51 00 (24 ur na dan, vsak dan), Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) ter zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan).

Na voljo so tudi tedenske, brezplačne spletne delavnice z naslovom Stres povzroča stiske, okrepite svoje moči!. Delavnice izvajajo strokovnjaki s področij psihologije, psihiatrije, socialnega dela, psihoterapije in sociologije. Udeležbo je treba predhodno prijaviti prek spletnega obrazca sta.si/qXThsh.

Škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba. Zato na NIJZ menijo, da je za učinkovitejše spopadanje s problematiko in njeno zajezitev nasploh potreben širši družbeni konsenz glede zdravstvenih in drugih ukrepov.

Na posledice zlorabe alkohola so opozorili tudi ob nedavnem spominu na žrtve prometnih nesreč. Kot je v izjavi ob akciji navedel minister za zdravje Tomaž Gantar, je bilo leta 2019 med 102 smrtnima žrtvama v prometu kar 33 takih, ki so bile posledica nesreče, povzročene pod vplivom alkohola. "Zato si moramo tudi v prihodnje prizadevati, da bomo z različnimi preventivnimi in drugimi aktivnostmi prispevali k ničelni toleranci do alkohola v prometu," je navedel in tudi on pozval tiste, ki se želijo izvleči iz primeža alkohola, naj se seznanijo s preventivnimi akcijami, kot sta SOPA in portal Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA).

V letu 2019 je sicer registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starega 15 let ali več, znašala skoraj 11 litrov, kar preračunano pomeni 91 litrov piva, 48 litrov vina in tri litre žgane pijače. V državi vsak dan izključno zaradi razlogov, povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj dve osebi, s čimer Slovenija presega evropsko povprečje.