12. 5. 2020, 06:45 | Vir: STA

Stranski učinek epidemiološke krize je povečano nasilje nad ženskami in otroki

profimedia

V tokratnem spletnem pogovoru Opozicija v organizaciji SD so govorili o skritih učinkih korona krize, predvsem pa o porastu nasilja nad ženskami in otroki. To, usklajevanja službenih in gospodinjskih obveznosti, zdaj še šolanje otrok so bremena, ki so se v času krize povečala in jih večino nosijo ženske.

Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta pravi, da je pandemija jasno pokazala, da se v trenutku, ko prenehajo delovati javni mehanizmi socialne države, javni vrtci, šole in druge socialno varstvene storitve, položaj žensk bistveno poslabša. Onemogočeno jim je plačano delo, ekonomska neodvisnost ali pa so dvojno oz. trojno obremenjene.

"Ne smemo pozabiti na matere samohranilke, se pravi enostarševske družine, ki jih je v Sloveniji približno 100.000, 95 odstotkov med njimi je žensk z otroki," je dejala in se vprašala, kako se preživljajo, sploh tiste, ki so ostale doma zaradi varstva otrok na znižani 80-odstotni plači, ki je pri marsikateri minimalna.

Po podatkih policije se je v času epidemije covida-19 za 20 odstotkov povečalo število obravnavanih primerov nasilja v družini. Katja Zabukovec iz Društva za nenasilno komunikacijo je opozorila, da se podatki z začetka krize in zdaj precej razlikujejo. "V začetku, ko smo ostali doma, je število klicev s strani uporabnic upadlo. A ker so podatki iz tujine kazali, da to sobivanje poveča število nasilnih dejanj, smo odprli 24-urno linijo, da bi žrtve nasilja lažje poklicale kadarkoli," je pojasnila.

Tako se je povečalo število zlasti popoldanskih klicev in beležijo kar 66-odstotni porast vključenosti v programe društva. V tem času so žrtve, ki so klicale, govorile, da se nasilje od prej nadaljuje in stopnjuje, se pa tudi na novo pojavlja zaradi stresa in stisk.

V nadaljevanju so se dotaknili tudi zaposlenih v trgovini, kjer dela 80 odstotkov žensk, in so bili v začetku krize pod velikim pritiskom. "V začetku krize so mlade mamice ostale doma, delati pa so morale starejše delavke, ki pa so morale skrbeti za svoje starostnike," je dejal Ladi Rožič iz Sindikata trgovine Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in poudaril, da je najhuje, da se še vedno izvaja pritisk na delavke in tudi na matere samohranilke.

Ob tem je opozoril, da so zaposleni v trgovini zelo obremenjeni, kot pravi, garajo za drobiž, saj se njihova plača giblje okoli 1100 evrov. Omenil je še, da so v času krize opazili povečanje nasilja na delovnem mestu, agresivnih kupcev, ki so se nedostojno vedli do trgovk.

Strokovnjakinja za enakost spolov Sonja Lokar je menila, da je kriza razkrila, da "imamo v Sloveniji podplačane zaposlene, lačne otroke, ogromno skupino samohranilk, ki težko nosijo breme, romska naselja brez vode in kanalizacije, pa tudi, da nimamo dolgotrajne oskrbe, kakršno bi morali imeti".

Po epidemiji bo po njenih besedah treba ravnati tako, da se ne ponovi scenarij prejšnje ekonomske in finančne krize, ki so jo plačali ljudje. "Moramo se pogovarjati o globoki spremembi in ne normalizaciji," je še dodala Lokarjeva.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ