V času epidemije nevarnost za povečanje digitalne zasvojenosti

Žrtve predvsem mladi

11. 11. 2020, 09:16 | Odnosi in psihologija | Vir: STA

                            V času epidemije nevarnost za povečanje digitalne zasvojenosti (foto: Shutterstock) Shutterstock

Z epidemijo novega koronavirusa se je veliko dejavnosti preselilo na splet, od šolanja in nakupovanja do druženja. Socializacija je še posebej pomembna za mlade, zato ob odsotnosti osebnega stika in izpadu aktivnosti, s katerimi so prej zapolnili svoj čas, več zahajajo na splet. To lahko s sabo prinaša tudi težave, ugotavljajo v centru Logout.

Starši se na center Logout obračajo zaradi zaskrbljenosti glede svojih osnovnošolcev in srednješolcev, ker opažajo, da preživijo vedno več prostega časa pred zasloni, je dejala sodelavka Centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout, psihologinja Franja Gros. Kot je pojasnila, je razlogov za to več. Predvsem imajo otroci in mladostniki več časa, ki so ga prej zapolnili z različnimi hobiji, organiziranimi prostočasnimi aktivnostmi, druženji v živo in zunaj.

Socializacija je za mlade zelo pomembna, ekrani pa so danes edino sredstvo za to, zato so mladi skoraj "prilepljeni na telefone", je poročanja staršev povzela Grosova. "Tudi če so otroci ves dan v sobi, ni nujno, da so varni," je dejal psihologinja. Opozorila je, da mladim včasih sploh ni pomembno, kdo je na drugi strani ekrana, ampak le, da imajo stik z nekom, da jih nekdo "vidi", si vzame čas zanje. To pa izkoristijo spletni spolni plenilci, ki žrtve iščejo prav na socialnih omrežjih, ki jih uporabljajo mladi (Snapchat, TikTok, Instagram in podobna).

Družina naj se čim več pogovarja

Grosova je poudarila, kako pomembno je, da se družina doma veliko pogovarja in da mladi vedo, da če na spletu naletijo na kaj neprijetnega, se lahko obrnejo na starše brez strahu, da jim bodo samo odvzeli naprave, ki so trenutno edino sredstvo za socializacijo.

"K nam se je po pomoč obrnilo kar nekaj družin, kjer mladostnik ali mladostnica pred karanteno ni igrala video iger oziroma jih je igrala občasno, saj so imeli druge aktivnosti. V času karantene in šolanja na daljavo pa so začeli igrati video igre oziroma jih igrajo občutno preveč. Eni igrajo, da ohranijo socialno mrežo, češ 'sošolci in prijatelji igrajo in se tako družimo', spet drugi so tekmovalni in so jim predvsem pomembni dosežki. Trenutno se lahko urijo, merijo in potrjujejo predvsem v video igrah," je pojasnila Grosova.

Pomoč Logouta po besedah Grosove išče tudi veliko "povratnikov", torej posameznikov, ki so v preteklosti že uspešno končali njihove programe, pa so v trenutnih razmerah v čezmerni uporabi zaslonov "spet našli neko domačnost in zavetje pred stiskami in negotovostjo o prihodnosti".

V karanteni izginja struktura dneva, poruši se bioritem

Osebam, ki se obračajo nanje, veliko težavo predstavlja urnik oziroma struktura v dnevu, ki se je v času karantene popolnoma podrla; posamezniki so zamenjali dan za noč, porušil se jim je bioritem. Ljudje se vračajo v stare vzorce odlašanja z delom, je dejala psihologinja. Dodala je, da v praksi srečujejo primere, ko so posamezniki že imeli vzpostavljeno strukturo in načrt aktivnosti v dnevu in tednu, pa se jim je vse podrlo, saj so zaradi karantene odpadle vse načrtovane aktivnosti.

Tako so v Logoutu za pomoč svetovancem precej prilagodili način dela, po potrebi se s posameznikom slišijo tudi večkrat tedensko, nadgradili so podporne skupine, vključno z druženjem na platformi Discord. Po besedah Grosove njihova skupina za druženje, pogovor in samopomoč že prerašča v podporno skupnost. "Za nekatere sta ta skupina in naša svetovanja edina struktura v tednu," je izpostavila.

Prav jasno določen urnik v dnevu je za otroke vseh starosti zelo pomemben, je poudarila Grosova. Družinam je predlagala, naj si zjutraj ali zvečer vzamejo nekaj časa za pogovor o tem, kaj in kdaj bo kdo počel tekom dneva. V prosti čas otrok in mladostnikov naj se vključi tudi pomoč pri domačih opravilih. V dnevu pa naj bo tudi določen čas, ko se vsi člani družine družijo brez naprav in da otroci oziroma mladostniki ne preživijo celega dne v svoji sobi.

Otroci in mladi pri šolanju na daljavo potrebujejo več pozornosti

Starši se morajo zavedati, da otroci in mladostniki za šolanje na daljavo potrebujejo več pozornosti, koncentracije, samodiscipline in samokontrole, a je od njih že razvojno težko pričakovati, da bodo to zmogli in dosegli sami od sebe. Zato potrebujejo pomoč in podporo staršev, starše opominjajo v Logoutu.

Med drugim staršem priporočajo, naj poskrbijo, da bodo imeli njihovi otroci tako v spletnem okolju kot tudi pri "analognem" vsakdanjem delu na voljo okolje brez motečih elementov. Otroke naj povprašajo o počutju, tudi psihičnem, in jim po potrebi pomagajo dvigniti motivacijo za šolo. Staršem v Logoutu tudi svetujejo, naj poskušajo redno slediti, kaj se otroci učijo, ali imajo kake težave pri snovi ali pa tehnično pri napravah, ki jih potrebujejo za sodelovanje pri pouku na daljavo.

Odmori in čas za gibanje so v trenutnih razmerah še pomembnejši, je opozorila Grosova. Otroci in mladostniki imajo v trenutnih razmerah občutno manj gibanja, kar negativno vpliva na psihično in tudi telesno počutje ter kondicijo mladih. Zato je pomembno v vsakodnevni urnik vključiti nekaj telesne dejavnosti, bodisi sprehod, kolo, telovadbo doma ali kaj drugega.

Staršem mlajših otrok priporočajo, naj uporabljajo aplikacije za starševski nadzor, za mladostnike pa svetujejo aplikacije za samokontrolo, s pomočjo katerih lahko skupaj s starši spremljajo čas in uporabo naprav.

Center pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout je nevladna organizacija, kjer nudijo programe brezplačnega zdravljenja digitalnih zasvojenosti. Svetovanje, pomoč in pogovor nudijo tako mladim, njihovim staršem in šolskim delavcem kot tudi vsem drugim, ki bi se znašli v stiski zaradi digitalne zasvojenosti.

Pripravila Tjaša Doljak