11. 9. 2021, 07:33 | Vir: STA

Vsakdo lahko pomaga osebam s samomorilskimi mislimi, ljudi je treba le pozorno opazovati

profimedia

Preprečevanje samomora je naloga vseh, ne le strokovnjakov, zato naj nihče ne okleva, ko opazi osebo v stiski, da se pogovori z njo, je v včerajšnjem spletnem pogovoru Univerze na Primorskem ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedala namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan.

Večina ljudi v zadnji fazi samomorilnega procesa kaže nekatere opozorilne znake, ki sporočajo samomorilni namen.

"Če opazimo, da se pri človeku nekaj dogaja, da se je spremenil, morda umaknil vase, je nejevoljen, razdražljiv, agresiven, pri mladostnikih se recimo pojavlja delikventno vedenje, iskreno in s sočutjem pristopimo do njega in se poskusimo pogovoriti z njim," je svetovala Vita Poštuvan, ki se že vrsto let ukvarja s preučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja.

Po njenih besedah je ključno, da oseba, ki je v stiski, dobi občutek, da ni sama, temveč da je možna pomoč. Pri sumu na samomorilni namen je pomembno, da se ne bojimo vprašati po njem, neposredno ali posredno, in da se z odnosom ne zanika pomena posameznikove stiske, je še pojasnila strokovnjakinja.

"Če vprašate po samomorilnem namenu, imate možnost, da lahko osebi pravočasno pomagate. Nekateri zmotno menijo, da bomo z vprašanji o samomoru osebo spodbudili k razmišljanju o tem. To nikakor ne drži, saj nam bo nekdo, ki o samomoru ne razmišlja, preprosto odgovoril, da ni tako. Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, pa skušajo svojo stisko navadno na nek način sporočiti okolici in poiskati pomoč," poudarjajo na spletni postaji Živ?Živ!, ki jo ureja Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem.

Na tem spletnem mestu so zbrana številna gradiva za preprečevanje in ozaveščanje o samomorilnem vedenju in krepitvi duševnega zdravja, med drugim vsebuje tudi smernice za odgovorno poročanje medijev o tej tematiki.

Letos so med drugim ponovno zagnali akcijo Prekolesarimo svet, ki bo trajala do 10. oktobra, ko je dan duševnega zdravja. "Akcija je namenjena temu, da vsi pokažemo pripravljenost ozavestiti to temo. Ker samomor velikokrat ne izbira. Mogoče se nam zdi včasih zelo oddaljen, v nekem življenjskem obdobju pa se lahko hitro zgodi, da srečamo, spoznamo, vemo za ljudi, ki so tako umrli ali bili v takšni stiski, da so poskušali narediti samomor," je povedala Poštuvanova.

V spomin na tiste, ki so umrli zaradi samomora, ter v podporo njihovim svojcem in drugim žalujočim, pozivajo k prižigu svečke, solidarnost pa se lahko izkaže tudi z nošenjem rumeno-oranžne pentlje.

Vsako leto na svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lani za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 369 oseb, od tega 295 moških in 74 žensk.

Število je nižje kot leto prej, kar je glede na to, da je bilo lani covidno leto, spodbudno. "Ne vemo pa, kaj se bo dogajalo v prihodnje," je opozorila Poštuvanova. "Epidemija še traja in s tem so spremenjene okoliščine še vedno prisotne, zato je potrebna nadaljnja pazljivost, še posebej če se bo povečevala brezposelnost," je dodala.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord