Zakaj se bojimo ljudi z duševnimi motnjami (in: ali so resnično nagnjeni k nasilju)?

Dejstvo je, da tudi najhujše oblike duševnih motenj znatno povečajo možnost, da bodo ti ljudje postali žrtev drugih ljudi, in nikakor ne, da bi sami predstavljali kakršno koli varnostno tveganje.

Dejstva, ki bi jih morali vedeti

1. Po statistikah bi se morali bolj bati lastnega partnerja

Večino najbolj nasilnih kriminalnih dejanj (torej tudi umorov) storijo ljudje brez diagnosticiranih duševnih motenj.

In če ostanemo v Veliki Britaniji: leta 2009, ko je populacija Anglije in Walesa štela malce več kot 43 milijonov prebivalcev, je imela v populaciji šestina odraslih resnejše duševne težave. Govorimo torej o nekaj več kot sedmih milijonih ljudi, od teh 7.000.000 ljudi jih je bilo tistega leta manj kot 70 vpletenih v primer uboja ali umora (kar znese zgolj 0,001 odstotka vseh s psihiatrično diagnozo).

Hkrati pa je bilo v istem obdobju zabeleženih več kot 600 umorov, kar pomeni, da so več kot 530 umorov tistega leta zagrešili ljudje brez psihiatrične diagnoze. Še huje: dobre dve tretjine umorov se je zgodilo s strani bližnjih (partnerjev, staršev, otrok, sosedov, prijateljev in znancev) ter v lastnem gospodinjstvu.

Od kje torej prepričanje, da bi se morali bati vsakega, za katerega izveste, da ima psihiatrično diagnozo, hkrati pa v skupnem gospodinjstvu morda živite z ljubosumnim in nasilnim partnerjem?

Čeprav zares velika večina ljudi z duševnimi motnjami in obolenji (glede na zgornje številke 99,999%) nikoli ne bo stregla po življenju, bodo mediji posamične primere (ki statistično gledano več kot očitno veljajo za izjeme) praviloma močno prenapihnili in senzacionalizirali. Prav mediji (skupaj s popularno kulturo) tako ostajajo sokrivi za neupravičeno stigmatizacijo precejšnjega dela že tako na rob odrinjene populacije.

2. Bolj kot vam so ti ljudje nevarni sami sebi

Raziskave kažejo, da ljudje z duševnimi obolenji predstavljajo večjo nevarnost samim sebi. Po podatkih britanskega javnega zdravja naj bi bilo med vsemi samomorilci kar 90 % takšnih, ki so dvignili roko nad sebe iz hude duševne stiske.

Ste vedeli, da za najbolj smrtonosno duševno motnjo na svetu velja anoreksija?

3. Najpogostejši razlog za napad so bile droge in alkohol

Sodeč po britanski kriminološki raziskavi naj bi:

Tej sorodna študija pa je pokazala, da okoli 30 odstotkov žrtev nasilja verjame, da je nasilnemu dejanju botrovalo uživanje drog ali alkohola, medtem ko je zgolj 1 odstotek žrtev nasilje pripisovalo storilčevemu duševnemu zdravju.

Da se žrtve nasilnih dejanj v svojih ocenah ne motijo, dokazujejo številne velike študije. Vse po vrsti dokazujejo, da je prevalenca nasilja najvišja v populaciji, ki kaže simptome odvisnosti od drog ali alkohola (in to v enaki meri velja za tiste z in brez psihiatričnih diagnoz).

• Več o tem si lahko preberete v prispevku: Koga se gre najbolj bati (glede na psihiatrično diagnozo)

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ