Zakaj se bojimo ljudi z duševnimi motnjami (in: ali so resnično nagnjeni k nasilju)?

Odgovor vas bo presenetil!

10. 5. 2020, 06:00 | Odnosi in psihologija | Piše: Nataša Zupanc
Zakaj se bojimo ljudi z duševnimi motnjami (in: ali so resnično nagnjeni k nasilju)? (foto: profimedia) profimedia

Več kot tretjina laične javnosti se boji ljudi z diagnozami duševnih motenj. Njihov strah se napaja iz prepričanja, da bi takšni ljudje lahko postali nasilni. Pa imajo prav? Nikakor.

Dejstvo je, da tudi najhujše oblike duševnih motenj znatno povečajo možnost, da bodo ti ljudje postali žrtev drugih ljudi, in nikakor ne, da bi sami predstavljali kakršno koli varnostno tveganje.

Dejstva, ki bi jih morali vedeti

1. Po statistikah bi se morali bolj bati lastnega partnerja

Večino najbolj nasilnih kriminalnih dejanj (torej tudi umorov) storijo ljudje brez diagnosticiranih duševnih motenj.

Nominalno gledano so torej zapori polni prav takšnih ljudi, kot ste sami (v kolikor ta hip spadate v populacijo tistih brez vsakršnih duševnih motenj).

In če ostanemo v Veliki Britaniji: leta 2009, ko je populacija Anglije in Walesa štela malce več kot 43 milijonov prebivalcev, je imela v populaciji šestina odraslih resnejše duševne težave. Govorimo torej o nekaj več kot sedmih milijonih ljudi, od teh 7.000.000 ljudi jih je bilo tistega leta manj kot 70 vpletenih v primer uboja ali umora (kar znese zgolj 0,001 odstotka vseh s psihiatrično diagnozo).

Hkrati pa je bilo v istem obdobju zabeleženih več kot 600 umorov, kar pomeni, da so več kot 530 umorov tistega leta zagrešili ljudje brez psihiatrične diagnoze. Še huje: dobre dve tretjine umorov se je zgodilo s strani bližnjih (partnerjev, staršev, otrok, sosedov, prijateljev in znancev) ter v lastnem gospodinjstvu.

Od kje torej prepričanje, da bi se morali bati vsakega, za katerega izveste, da ima psihiatrično diagnozo, hkrati pa v skupnem gospodinjstvu morda živite z ljubosumnim in nasilnim partnerjem?

Čeprav zares velika večina ljudi z duševnimi motnjami in obolenji (glede na zgornje številke 99,999%) nikoli ne bo stregla po življenju, bodo mediji posamične primere (ki statistično gledano več kot očitno veljajo za izjeme) praviloma močno prenapihnili in senzacionalizirali. Prav mediji (skupaj s popularno kulturo) tako ostajajo sokrivi za neupravičeno stigmatizacijo precejšnjega dela že tako na rob odrinjene populacije.

2. Bolj kot vam so ti ljudje nevarni sami sebi

Raziskave kažejo, da ljudje z duševnimi obolenji predstavljajo večjo nevarnost samim sebi. Po podatkih britanskega javnega zdravja naj bi bilo med vsemi samomorilci kar 90 % takšnih, ki so dvignili roko nad sebe iz hude duševne stiske.

Ste vedeli, da za najbolj smrtonosno duševno motnjo na svetu velja anoreksija?

Življenje obolelih zaradi te hude prehranske motnje je kar šestkrat bolj ogroženo od ljudi brez psihiatrične motnje in kar štirikrat bolj ogroženo od ljudi, ki trpijo za hudo depresijo.
3. Najpogostejši razlog za napad so bile droge in alkohol

Sodeč po britanski kriminološki raziskavi naj bi:

... polovica (47 odstotkov) žrtev nasilnega kaznivega dejanja poročalo, da je bil njihov napadalec pod vplivom alkohola, petina njih (17 odstotkov) pa je poročala o tem, da je bil napadalec pod vplivom drog.

Tej sorodna študija pa je pokazala, da okoli 30 odstotkov žrtev nasilja verjame, da je nasilnemu dejanju botrovalo uživanje drog ali alkohola, medtem ko je zgolj 1 odstotek žrtev nasilje pripisovalo storilčevemu duševnemu zdravju.

Da se žrtve nasilnih dejanj v svojih ocenah ne motijo, dokazujejo številne velike študije. Vse po vrsti dokazujejo, da je prevalenca nasilja najvišja v populaciji, ki kaže simptome odvisnosti od drog ali alkohola (in to v enaki meri velja za tiste z in brez psihiatričnih diagnoz).

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Nataša Zupanc
Redaktor in novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri