Najgloblja ženska hrepenenja: koliko si jih dovolimo živeti?

29. 2. 2020, 12:53 | Odnosi in psihologija | Piše: Petra Arula
Najgloblja ženska hrepenenja: koliko si jih dovolimo živeti? (foto: Unsplash) Unsplash

O tem, kako jih uresničiti in najprej sploh začutiti, naša, samo nam lastna, hrepenenja, smo govorili s tremi povsem različnimi ženskami. Barbaro Pinter Zupančič, Barbaro Balažič in Nino Jenštrle, ki, kot smo ugotovili na koncu, govorijo enako.

Vsaka v svojem jeziku, v duhu katerega pripravljajo vikend dogodek Izpolnjena ženska: razprta krila tvojim hrepenenjem. Poudarjajo, da je treba prisluhniti sebi, najprej svojemu telesu, iz tega pa mislim in občutkom. Pogovarjale smo se o tem, kako se tega naučiti in kako zaživeti sebe.

Vsi si želimo izpolnjujočega življenja. Toda kaj je v resnici izpolnjenost, kdaj se resnično počutimo izpolnjene in kako v svetu hitenja in norenja za dobrinami ustvarjati življenje, ki resnično izpolnjuje?

Barbara P.: Ženska je v težnji, da bi dosegla vse in da bi dokazala, da zmore vse, izgubila sebe. Izgubila zato, ker je postala storilnostno usmerjena – superženska, ki zmore vse. In če ni izpolnila številnih nalog, ki si jih je naložila na dan, se počuti neuspešno.

Vendar storilnost za žensko ni izraz izpolnjenosti, še posebej če ji ta ne prinaša smisla. Storilnostna ženska je pozabila, da jo v resnici izpolnjujejo prijaznost, pozornost, nežnost in milina, povezovanje, užitek in lepota, občutek, da ji je mar za nekoga in da bo zanj naredila nekaj brez pričakovanj, samo iz čiste ljubezni.

Ne samo brezpogojno dajanje, žensko izpolnjuje tudi brezpogojno sprejemanje. Vsega tega se moramo spet naučiti. In to je izziv sodobne ženske: da čuti moč in milino.

Nina: Izpolnjenost je notranji občutek sebe, svoje resnične vsebine, tiste, ki je res tvoja pristna. Zato je najprej treba biti v stiku s seboj, torej se čutiti. In naprej, da te občutke resno jemljem in jim sledim. Če potrebujem počitek, počivam. Če potrebujem več svobode v odnosu, to prepoznam in si dovolim tej potrebi slediti.

Ženske smo narejene tako, da energijo utelešamo. O stvareh ne moremo samo razmišljati, pač pa jih moramo čutiti. In to se dogaja v telesu.

Barbara B.: Najprej je treba jasno stopiti v zavedanje, da mi sami nosimo moč ustvarjanja svojega življenja. Nihče drug nima te moči. Potem se moramo vprašati: »Kaj me izpolnjuje? Kaj rada počnem in ob čem se počutim izpolnjeno?« Temu potem namenjamo čas in energijo, čim večkrat in redno.

Zdrav in izpolnjujoč odnos do sebe postaja cilj sodobne ženske. Kako ga kultivirati v vsakdan?

Barbara P.: Ključno je, da sebe postavimo na prvo mesto, kar pomeni, da ves čas zaznavamo, kako se počutimo. In za to je ključna upočasnitev. Da v telesu začutimo, kako dihamo, kakšen je naš utrip, katere misli nas obletavajo, kako se v resnici počutimo. Ko se tako dobro poznaš, veš, kaj od tega je zate dobro in kaj slabo. In znaš zaustaviti, kar ni dobro, ter preusmeriti v dobro, oziroma zavestno povečevati dobro.

Nina: Zame to pomeni dnevno posvečanje pozornosti, energije in časa izpopolnjujočemu odnosu do sebe. Usklajeno seveda z družinskimi in poslovnimi obveznostmi, ki so prav tako naraven del mojega življenja. V mnogo letih sem spoznala veliko načinov, kako kultivirati stik s seboj. To mi daje svobodno možnost, da vsak dan izberem, kar tisti dan čutim, da potrebujem.

Barbara B.: Od sebe ne pričakujmo preveč. Ne pričakujmo popolnosti. Tudi v največjem kaosu ali ko smo na najnižji točki, bodimo do sebe spoštljivi in ljubeči. Sprejemajmo sebe in svoje izkušnje. Vsi smo le ljudje, ki se učimo in potujemo po svoji poti. Zavedajmo se, da je čas zase pomemben in da ni sebično, če si ga vzamemo. Pravzaprav je to nekaj, kar ne služi le nam, temveč tudi drugim. Ne spustimo ga iz svojega vsakdana. Nikoli.

V odnosih do drugih ljudi ženska nemalokrat povozi sebe in svoja hrepenenja. To nam je tako rekoč vcepljeno že v gene, le tako se nam zdi, da smo sprejete. Ko poslušamo sebe, pa veljamo za egocentrične, egoistične in še marsikaj drugega. Pa vendarle ne želimo biti več cankarjanske matere, rade bi bile končno tudi me.

Barbara P.: V veliko pomoč so nam lahko tri vrste pozornosti, v katere se nenehno vračamo: spust v telo - v globino, od tu zavestno v širino in v ta prostor povabiti drugega, oziroma biti pozoren na drugega. V takem vrstnem redu nikoli ne pozabiš nase in na svoja hrepenenja, drugega pa dojemaš z večje perspektive.

Si odprta in močna, veš, kaj daješ s svojo prisotnostjo, tvoja vrednost je stalna in stabilna, torej sebe ne povoziš. Obratno pot, ki smo je naučene, torej najprej pozornost do drugega, potem na prostor in šele na koncu nase, pa neizbežno pomeni samo izdajo in zamero.

Nina: Iskreno, v prvi vrsti moramo biti prijazne do sebe. Nikomur ne denem dobro, če živim iz svojih povoženih hrepenenj, če zatiram svoje globoke in pristne potrebe in želje. Ko jaz živim tako, da se razcvetam in udejanjam svoje želje, sinhrono najbolje možno podpiram vse ljudi okoli sebe.

Delujem iz ljubezni, iz hvaležnosti in iz globokega stika v sebi, ki mi vedno pove, kaj je v danem trenutku prav.

Barbara B.: Zavedati se moramo, da je nepomembnejši odnos, ki ga imamo v življenju, odnos do samega sebe. Ko imamo do sebe zdrav, ljubeč in podpirajoč odnos, nikoli ne 'povozimo' sebe in tudi ne drugih. Odnos, ki ga imamo do sebe, oblikuje odnose, ki jih imamo z drugimi ljudmi.

Poleg tega imamo tudi tu moč izbire. S kakšnimi ljudmi si želimo biti obkrožene? Kako se želimo z njimi počutiti? Najdimo takšne ljudi in ustvarimo svoj krog podpore.

Kaj nas, sodobne slovenske ženske, ustavlja, da ne zaživimo izpolnjeno?

Barbara P.: Ustavlja nas ravno nevedenje o tem, kaj je naše pravo hrepenenje. Če sledimo nečemu, kar mislimo, da nam bo prineslo srečo in izpolnjenost, kopiramo, nismo original in ne ostanemo dolgo pomirjene in izpolnjene.

Zanimivo je, da ko poslušamo sebe in izpolnjujemo tisto, kar nam narekuje intuicija in ne glava, na svoje mesto postavimo tudi vsa druga področja in to z lahkoto in igrivo. Če pa sledimo samo glavi, se trudimo in na koncu utrudimo, ker smo nezadovoljne in nesrečne.

Nina: Naučeni in privzgojeni mehanizmi, da je s tem nekaj narobe. Da je malo dovolj in da je izpolnjenost stremuška, domišljava.

Imamo prepričanja, ki so naša dota in ki nam govorijo, da je sebično, če poskrbiš zase. Govorijo, da je dobrota, če vedno ugodiš drugemu. Govorijo, da si pošten in nekonflikten, če resnico zadržiš zase in malo potrpiš. Življenje odrekanja je plemenito.

Ta era v evoluciji človeka je minila. Izpolnjenost je občutek svobode v izražanju sebe, v rasti in širjenju svojih doživetij. Deliti in se povezovati, rasti skupaj. Utelešati tok življenjske energije v vsej polnini.

Barbara B.: Marsikaj nas lahko ustavlja ali nam daje občutek, da nas ovira pri tem, da zaživimo izpolnjeno. Od prepričanj in vzorcev, odnosov in ljudi okoli nas, našega otroštva, sistema, v katerem živimo itd. A resnica je, da sami dajemo tem zunanjim okoliščinam moč.

To, kar vidimo kot ovire, so čudovite priložnosti učenja in so nam podarjene, da z njimi, kljub njim ali ravno zaradi njih živimo še bolj izpolnjeno.

Kaj je pristna ženska in kako se izražati iz svoje pristne ženske esence?

Barbara P.: Pristna ženska se izraža iz globine in miline. Njen govor je jasen, počasen in preudaren. Ne dokazuje, ne prepričuje, za to ni potrebe.

Že samo če upočasnimo hitrost govora in znižamo glas, se naše razpoloženje spremeni. Iz vas bodo prišle besede in občutki, ki so vam naravno prijetni in želele si boste še več in več. Ko enkrat to doživiš, ne želiš in ne moreš več nazaj v histerijo in pretvarjanje.

Nina: Najprej jo je treba sploh začutiti, šele potem se iz nje lahko izražamo. Začutiti vse vidike ženske esence in razširiti razumevanje, kako sploh teče ženska energija in zakaj tako in ne drugače. Spoprijateljiti se z njo, sprostiti se vanjo in začutiti užitek.

Ženske smo bitja, ki utelešamo ljubezen in svetlobo. Utelešamo večen tok ustvarjalne in zelo pisane ženske energije. Utelešamo lepoto in sijaj. To je naš največji doprinos v vsak odnos.

Barbara B.: Tu gre za »biti« in za to, da si dovolimo »biti«. Ne gre za to, da bi karkoli morale narediti ali delati, da bi izražale svojo žensko esenco. Ko smo v svojem naravnem toku, smo v pristni ženski esenci.

Prisotnost v trenutku. Čuječnost. Povezanost s svojim telesom, mislimi in čustvi. Povsod poslušamo in beremo, kako pomembno je to, da naj le živimo prisotni, čuječi in povezani s seboj. Kako se naučiti živeti brez misli na prej in potem, kako se naučimo čutiti svoje telo?

Barbara P.: V trenutku tukaj in zdaj, z globokim, umirjenim dihanjem, je povezanost s telesom neizbežna. In to je mir, po katerem tako hrepenimo. Zato je ključno, da si zavestna, tako da se sprašuješ: »So moje misli v preteklosti ali sedanjosti? So moja čustva vezana na preteklost ali sedanjost?« Preprosta vaja, da si prisoten tukaj in zdaj, je, da izgovarjaš Jaz sem tukaj, zdaj v tem. Ponavljaš, dokler ne začutiš miru.

Nina: Zame so to telesne prakse, ki združujejo telesni in duhovni vidik, ter vmes seveda tudi čustveni in miselni.

Do zdaj sem največ tega našla v praksi joge plesa (Shakti dance®), ki vse to združuje izjemno globoko. Vzpostavlja močan pretok v vseh telesih in ozaveščeno pristopa k temu, kako bivati v telesu in delovati iz njega. Gre za jogijsko prakso, popolno združitev Šive in Šakti, moškega in ženskega pola.

Prisotnost in zavedanje trenutka doživljam v meditaciji in v stiku z naravo. In pravzaprav v vsakem odnosu, v katerega vstopam zavestno.

Barbara B.: Dih je most med telesom, umom in dušo. Dih nas vedno pripelje v ta trenutek, tukaj in zdaj. Čim večkrat na dan se ustavimo in zadihajmo. Odprimo svoje čute. Pozorno opazujmo: kaj vidimo, kaj slišimo, kaj vonjamo, kaj … čutimo. Kaj čutimo v telesu? Telo ne laže. Telo je vedno v tem trenutku in sporoča resnico.

Občutek izpolnjenosti. Ko imamo vse. Ko nam nič ne manjka. Ga lahko živimo več kot nekaj minut, ur ali dni? Kako ga doseči?

Barbara P.: Zame je to odgovor na vprašanja zjutraj: »Kako se želim počutiti? Ali »Kako se želim počutiti v tem projektu?« Za žensko je ključna seznam 'biti', ne samo seznam 'narediti'. Za žensko je ključen proces, ne samo cilj. In vsekakor slišati in poslušati intuicijo, ji zaupati in delovati iz nje.

Nina: Nujno si je ustvariti življenje, v katerem ti ne zmanjka časa zase. Ko je ženska osrediščena in močna v svoji ženski energiji (ne močna kot moški), bo tudi njeno življenje polno dejavnosti, ki bodo res usklajene z njo, z njenimi darovi in njeno največjo močjo.

Tako je v njej izpolnjen občutek pristne ženske esence in istočasno sije za vse druge okoli sebe. Povsem naravno.

Barbara B.: Z zavedanjem, da naša energija ustvarja našo situacijo. S skrbjo za svojo pretočnost in energijo. S tem, da vsak dan počnemo čim več stvari, ki nas osrečujejo in izpolnjujejo. Pozorno tudi opazujmo, kaj to je.

Lahko so majhne stvari: opazovanje sončnega vzhoda, na primer. Ali ples v dnevni sobi. Glasno petje v avtu. Žgečkanje z otroki v postelji. Poljub. To, da povonjamo vrtnico ali da imamo sveže cvetje na mizi. Meditacija (priporočam vsem!).

Sliši se povsem preprosto. A ko teorijo skušamo prestaviti v prakso, ni tako lahko, nemalokrat se nam zdi nemogoče. Pojavi se neskončno število besedic če in ampak. Kako se osvobodimo občutka zataknjenosti in starih prepričanj, ki nam preprečujejo, da naredimo korak naprej, v smer izpolnjevanja hrepenenj?

Barbara P.: Ni enega načina in ni enkratne rešitve. Največkrat imamo nekaj omejujočih prepričanj, ki jih lupimo kot čebulo in gremo vedno globlje in globlje. Naš ego je prefinjen in nas hoče pretentati, zato tudi če mislimo, da se tega lahko lotimo sami, pride čas, ko potrebujemo nekoga nevtralnega, da nam pomaga, da se premaknemo naprej.

Da identificiramo prepričanje, ki nas je zataknilo, da ga nagovorimo in poiščemo resnico onkraj. Vendar to še ni dovolj, zaživeti moramo iz nove resnice. Začeti delovati na novo. Sprva ni udobno, zato potrebujemo nekoga, ki nas podpira in spodbuja.

Sama jih imenujem »Partnerji moči«, ki so ob tebi ves čas in ko pozabiš, te spomnijo, da greš naprej in da rasteš. Izbira je vedno tako preprosta. Ali se ščitiš ali pa rasteš.

Nina: Tako, da nekaj naredimo drugače, kot smo delale do zdaj. :) Ne moremo pričakovati sprememb ob tem, da vse delamo isto. Bodimo drzne in zagrabimo tisti prvi glasek v sebi, ki reče "Ja" nečemu, čemur smo do zdaj govorile "Ne".

Podarimo si več možnosti. Izberimo dogodke, ki nas kličejo in ki podpirajo vse te potrebe. Ženski dogodki, ženski krogi, v katerih podajamo vedenje, izkušnje, modrosti po žensko, z ljubeznijo, s sočutjem, v brezpogojni podpori, to je nekaj, po čemer hrepeni naša ženska esenca. In zdaj je čas, da ta tok energije postavi. Tako bo lahko sledila tudi moška energija.

Barbara B.: Gre za odločitev. Se odločamo za izpolnjenost ali zagrenjenost, morda otopelost? Kakšna ženska želimo postati? Ozavestiti notranje prepreke, prepričanja, vzorce je pomemben korak. Prepoznati, da jih imamo moč preobraziti, je nadaljevanje. Potem pa prisluhniti šepetu svoje duše ter si drzniti uresničevati sebe.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Petra Arula
Novinarka in blogerka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri