Zvezdan Pirtošek: "Vsak četrti 75-letnik je kognitivno lahko tako uspešen kot 20-letnik."

Če velja, da so 'v antični Grčiji dočakali od 33 do 35 let', resnejše statistike z začetka 20. stoletja v Evropi in Ameriki pa kažejo, da je bila takrat povprečna življenjska doba 44 let, bi danes povprečna Slovenka živela 81 let, povprečen Slovenec pa 74 let.

Življenjska doba se je do danes skratka podvojila, spremenila pa so se tudi spoznanja medicine, ki razkrivajo veliko svetlejši obraz starosti. V starajočih se družbah je zato pred nami čas, ko gre v skladu z novimi spoznanji spremeniti tudi naš pogled na starost, še posebno pa gre zavrniti neutemeljene stereotipe in predsodke do nje.

Da bi bilo starizma vse manj, starost pa bi ugledali (in nato doživeli) v njeni najlepši obliki, gre prenehati razmišljati o starosti kot o 'neki številki':

"... to je zlasti pogosto v medicini, kjer je obraz starizma dostikrat zaščitniški, pokroviteljski, prikrit in impliciten. “No, gospa, kar usedite se.” Pa bi recimo gospa brez težav lahko sama nekaj opravila. Dostikrat zgolj na podlagi let predpostavljamo niz nezmožnosti in pomanjkljivosti in smo pretirano zaščitniški. Angleži imajo zanimiv izraz ‘Does he take sugar?’. Predstavljajte si, da 80-letni oče in 60-letna hči prideta v ambulanto in jima prijazno želimo ponuditi čaj. Pa se sestra ali zdravnik obrneta k hčeri in jo vprašata, ali bo oče sladkan ali nesladkan čaj; ne vprašata očeta neposredno, saj je vendar že takooo star. Kaj pa, če je oče pripeljal hčer v ambulanto, in ne obratno?!

Mogoče je res pri 80-letniku za malenkost bolj upočasnjena možganska funkcija kot pri 60-letnici, a ne nujno. Zlasti pa taka blaga upočasnjenost ne pomeni otopelosti ali nižje inteligence. Študije kažejo, da ima 70-letnik približno 25-odstotno možnost, da se na kognitivnih testih lahko kosa z 20-letnikom. Vsak četrti 75-letnik je lahko torej tako uspešen kot 20-letnik.

Mnogo drugih obrazov starizma lahko srečamo v medicini – med bolj nezavednimi, dobronamernimi ali implicitnimi so bodisi pretirano in neprimerno borbeno in agresivno zdravljenje utrujenega, hudo bolnega in odhajajočega človeka; ali pa skepsa do določenih zdravljenj ali posegov zgolj zaradi števila kronoloških let.

Starizem je družbeni fenomen, ki ga lahko najdemo na vseh področjih in v mnogih – a ne vseh – družbah. Več ga je v zahodnih družbah, kjer se začne utrjevati že v prvih letih otrokovega življenja: recimo s pravljicami, ko sivolasa babica plete, dedek s pipo sedi v naslonjaču, poleg njiju pa drema kuža."

Za več branja: Zvezdan Pirtošek: “Če ustvariš dobre razmere, je lahko staranje nekaj čudovitega.”

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ