N.Z. | 30. 3. 2022, 08:21

100 govorov, ki so vznemirili svet (od Sokrata in Cicerona do Obame in Oprah)

profimedia

»Govori so od nekdaj najimenitnejša oblika zagovarjanja in predmet navdiha. Skrbna izbira besed, fraz in stavkov, s katerimi želi govorec prepričati svoje občinstvo, je prav tako ustvarjalno početje kot delo pesnikov ali dramatikov.« - Colin Salter

Govori navdihujejo človeštvo vse od časov antične Grčije, ko so v Atenah pred več kot poltretjim tisočletjem začrtali umetelna pravila retorike in drame. Eden prvih, ki je postal slaven tudi po zaslugi močnih govorov, je bil atenski filozof Sokrat iz leta 399 pred našim štetjem, njegov najstarejši, (po zaslugi Platona) še ohranjen govor, pa je njegov (za)govor pred sodniki, ko so ga ti obsodili na smrtno kazen.

»No, zdaj je res že ura, da odidemo: jaz, da umrem, in vi, da živite. Kdo od nas pa odhaja v boljšo resničnost, ni jasno nikomur – razen bogu.«

Do danes so govori postali povsem formalni del našega jezikovnega življenja, najdemo pa jih v najbolj pestrih oblikah in formah. Lahko so preproste ljubezenske izpovedi, zagovori visokih načel ali nagovori za prevzem oblasti (pa naj bo to na velikem platnu, v sodni dvorani ali na protestnem shodu).

Govori se včasih zdijo izumetničeni, a imajo prav zato svoje mesto v naših pravnih in političnih procesih. »Dajejo nam priložnost, da premislimo, preden spregovorimo, se zberemo in poskrbimo, da bodo imele naše besede pravo veljavo,« je v knjigi Moč besede – 100 govorov, ki so vznemirili svet jasen avtor Colin Salter.

Nekaj zanimivejših poudarkov o tem, kaj naredi (govornika in) govor nepozabnega:

  • To zagotovo ni njegova dolžina!

Kratek nagovor Abrahama Lincolna novembra 1863 v Gettysburgu velja za enega najbolj domišljenih v zgodovini. Istega dne je imel dveurne litanije tudi častiti Edward Everett, ki pa se ga danes nihče več ne spomni.

  • Vsak govor ima nalogo.

Z govorom naj bi poslušalca prepričali o nečem. Morda o predanosti govorca, iskrenosti opravičila, smotrnosti vladne odločitve ali nedolžnosti obtoženca.

  • Dober govor izkoristi moč jezika.

Dober govor zna vešče ubesediti misli govorca in se pri tem ne brani bogatih, pesniških orodij retorike.

  • Govornik ima (in pozna svoje) občinstvo.

Govornik potrebuje nekoga, ki bo njegov govor slišal. Potrebuje torej občinstvo, ki pa naj ga ne bi zgolj slišalo, ampak tudi razumelo. Zato mora govornik znati prilagoditi svoj govor posamičnemu občinstvu.

  • Najboljši imajo poseben dar.

Danes so politiki rutinsko izurjeni v govorništvu, najboljši govorci v zgodovini pa so imeli za to poseben dar.

»Martin Luther King mlajši je imel nagonski občutek za ritem in dinamiko, porojen iz gospelske glasbe njegove cerkve, zato so bili njegovi nagovori med najimenitnejšimi v novejši zgodovini,« piše Salter in dodaja: »Vsi pisci govorov na tem svetu vam ne morejo pomagati pri nastopih v javnosti; karizmatičen govorec pa lahko povprečen govor ali težek zgodovinski trenutek spremeni v retorično zmagoslavje. Takšna karizma je lahko v napačnih rokah tudi nevarna. Adolf Hitler je bil hipnotičen govorec, četudi so bile njegove predstave ostudne.«
100 najbolj slavnih v zadnjih 2500 letih

Colin Salter je v bogato opremljeno knjigo Moč besede zbral slavne nagovore filozofov, verskih voditeljev, državnikov, vojskovodij, predsednikov, kraljev, borcev za mir in aktivistov za človeške pravice, po krivem obtoženih in dolga leta zatiranih. Ob prebiranju te dragocene zbirke se boste lahko vrnili v zgodovinski čas, ko so njihovi sodobniki slišali in doživeli 100 govorov, ki so vznemirili svet.

Med govori, ki so v knjigi našli svoj prostor, so tako: govor Kennedyja, s katerim je oznanil, da ’smo se odločili, da bomo poleteli na Luno’, govor Malale Jusafzaj, v katerm se zavzema za šolanje deklet v Pakistanu, Churchillov govor o neouklonljivem britanskem duhu, Obamov govor ob svoji izvolitvi v Belo hišo in ne nazadnje celo govor Oprah Winfrey na podelitvi zlatih globusov leta 2018, s katerim je javno podprla gibanje ’Jaz tudi’ (MeToo).

Prav govor Oprah Winfrey, s katero avtor zaokroži 2500 let zgodovine najbolj vznemirljivih govorov, si iz knjige Moč besede v nadaljevanju tudi izposojamo:

»Recy Taylor je umrla pred 10 dnevi, samo nekaj dni pred 98. rojstnim dnem. Tako kot vsi mi je predolgo živela v kulturi, ki so jo zlomili surovo močni moški. In predolgo žensk niso slišali ali jim verjeli, če so si upale povedati resnico o moči teh moških. Toda njihov čas se je iztekel. Njihov čas se je iztekel. Njihov čas se je iztekel.

In samo upam, da je Recy Taylor umrla z zavedanjem, da njena resnica – tako kot resnica številnih žensk, ki so bile mučene v tistih letih in celo zdaj – koraka naprej. Nekje v srcu se je Rosa Parks skoraj enajst let zatem odločila, da ne bo vstala s sedeža na avtobusu v Montgomeryju. In to spremlja vsako žensko, ki sklene, da bo rekla: ’Jaz tudi.’ In vsakega moškega – vsakega moškega – ki se odloči prisluhniti. V svoji karieri, bodisi televizijski bodisi filmski, sem si vedno prizadevala povedati nekaj o tem, kako se moški in ženske v resnici vedejo: povedati, kako doživljamo sram, kako ljubimo in kako besnimo, kako doživljamo neuspeh, kako se umikamo, kako vztrajamo in kako prebolevamo. In intervjuvala ter predstavljala sem ljudi, ki so prenesli nekaj najgrših stvari, ki ti jih lahko nameni življenje, in vsem je bilo skupno, da so ohranili upanje na lepši jutri – celo v najtemnejših nočeh.

Zato želim, da vsa dekleta, ki to zdaj spremljajo, vedo, da je na obzorju nov dan! Ko se bo naposled zdanilo, se bo zgodilo zaradi številnih imenitnih žensk, ki so v nemalem številu nocoj zbrane tukaj, in nekaj precej enkratnih moških, ki se močno borijo za to, da bodo postali voditelji, ki nas bodo popeljali v čas, ko nikomur več ne bo treba reči: ’Jaz tudi.’ Hvala vam.«

Moč besede (in zbirka biografij velikanov)

Knjiga Moč besede priča o tem, kako lahko izgovorjena beseda navdihuje množice, kliče k boju in svari pred uničevalnostjo, spodbuja k spremembam ter opozarja na nepravičnost. Zgodovina je do danes uspela izpričati njen izjemen vpliv.

Knjigo je mogoče virtualno prelistati na emka.si.

emka.si
Istočasno s knjigo Moč besede so pri Mladinski knjigi izdali tudi Komplet Veliki umi. V edinstveni zbirki branja in znanja za vse, so se znašli: Einstein + Darwin + Hawking + Tesla + Freud.

Biografije iz zbirke Veliki umi pripovedujejo o idejnih prebliskih, vizijah in tem, kakšna je bila pot do revolucionarnih odkritij, ki so »odrezala družbo od njenih tradicionalnih sidrišč«, kot so denimo ob Einsteinovi teoriji relativnosti zapisali v časopisu Modern Times. Brez velikih mislecev in znanstvenikov bi bil naš svet zagotovo drugačen. Njihovi izumi in odkritja so pomenili prelomnico v dotedanjem razumevanju sveta in so tlakovali pot napredku.

Urednik zbirke, Mitja Pucer, je ob izidu dejal: »Biografije so pomembne, ker nas navdihujejo. V življenjih in delu velikih znanstvenikov lahko najdemo vzgled, zato da tudi v sebi poiščemo potencial, ideje, kako lahko tudi sami prispevamo k svetu.«

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.