N.Z. | 2. 5. 2024, 13:17

Adrian P. Kezele v Umetnosti darovanja: "Dejansko je darovanje lahko tudi zdravilo!"

profimedia

V svetu, ki je zasnovano na jemanju, na darovanje gledamo kot na neke vrste idealistično in celo naivno aktivnost. Pa vendar se glede tega motimo. Zelo motimo.

"Dovoli mi, da še enkrat ponovim, kar si rekel, da mi bo povsem jasno," je nadaljeval in se čudil. "Imam finančne težave, zaradi katerih mi po malem zmanjkuje sredstev za osnovne potrebe, ti pa mi predlagaš, da od tega, kar imam, vzamem nekaj in podarim v dobrodelne namene?"

"Točno tako!" sem srečen potrdil njegove besede, nato pa sem več kot uro porabil, da bi mu pojasnil zakon darovanja in njegovo praktično uporabo. Trudil sem se, kolikor sem se lahko, in na koncu mi ga je uspelo ’pregovoriti’, da naj vsaj poskusi. Dvomil je, da bo kaj iz tega, a je vendarle nejevoljno pristal: "Tega ne verjamem. Če bi bilo tako, bi to vsi delali. Toda, kolikor vem, to ni ravno splošno sprejeta praksa."

In imel je prav, v uvodu novega slovenskega prevoda še ene duhovne knjige zapiše Adrian P. Kezele in nadaljuje: "Darovanje ni splošno sprejeta praksa. V sklopu pravil, ki so nam vsajena z vzgojo in družbenimi pogojenostmi, zanjo ni veliko prostora."

Prigoda z znancem, s katero Adrian začne knjigo Umetnost darovanja, se konča s svarilom. Znanec je predlagano stori, a naj o tem nikomur ne črhne niti besede. A zakaj? Ker ljudje njegovega dejanja enostavno ne bi razumeli ali pa bi ga razumeli narobe.

Ljudje bi lahko mislili, da ima zelo veliko denarja. Lahko bi od njega naenkrat pričeli pričakovati preveč ali pa bi postali jezni, če bi jih zavrnil. Morda bi kdo pomislil celo na to, da nekaj prikriva in ima morda nezakonit vir prihodkov.

"Če ne to, kar govoriš, pa bodo zagotovo mislili, da sem znorel. Drži, bolje je molčati."

Zakon darovanja je danes tako neznan in nesprejet, da se Kezelejevo svarilo po nekaj previdnosti zdi povsem na mestu. Kar je po svoje žalostno. Zato pa Kezele bralcem, ki se o moči darovanja želijo poudučiti, o tem odkrito razpiše.

Zakon darovanja

Gre za naslednjo preprosto, a večno resnico: Vse, kar daste, se vam bo večkratno vrnilo!

Govora je o duhovnih zakonih, ki ne upravljajo samo materialnega vesolja, temveč tudi našega duha. Glavne avtoritete s tega področja pa so stare tradicije, ki so obstajale veliko pred epidemijo jemanja.

"... ljudje pogosto mislijo, da lahko s kakšnim nepoštenim postopkom pridobijo osebno korist. Morda drži, da lahko navidezno izboljšajo svoje materialno stanje, toda – kaj bo z notranjim stanjem? Kakorkoli se že kdo trudi, da bi utišal svojo vest, bo to pustilo svoje posledice in nepošteno dejanje bo treba plačati. Še več, cena bo zelo visoka. Prav tako ne smemo pozabiti, da starodavne duhovne tradicije menijo, da se posledice naših del prenašajo iz življenja v življenje," najprej spomni Kezele in nadaljuje, da bo podobno tudi z darovanjem.

Vsako darovanje bo spodbudilo niz dogodkov, ki bodo pripeljali do prejemanja, pri čemer večkratno vračanje vsakega našega darovanja upravlja Inteligenca narave. "To je ista sila, ki upravlja vse naravne zakone. Vesolje je urejeno mesto. Vse naravne pojave upravlja določen zakon, skupek teh zakonov pa je združen pod pojmom ’inteligenca’," pojasnjuje Kezele.

Inteligenca, na katero se sklicuje avtor, seveda ni nekaj mehaničnega. Nasprotno. Nekateri to silo celo človečijo in o njej radi mislijo, da ima tudi osebnost, zato jo imenujejo Bog ali Božanstvo.

"Ko darujete, v sebi razvijate lastnosti božanskega. Takrat ste kot Stvarnik, ki nesebično in brezpogojno daje življenje. Cilj vsake evolucije je biti v Njegovi bližini, postati Mu čim bolj podoben. To je razlog, zakaj je vsak korak v to smer večkratno nagrajen. Posledica darovanja je večkratno prejemanje. Ne samo zakon akcije in reakcije, ampak tudi oplojevanje in razmnoževanje."

Kezele ob tem opozori še na nekaj predpogojev, ki morajo biti uresničeni, če naj delujejo po zakonu darovanja: darovati gre to, kar je potrebno, in ne to, kar se nam zdi potrebno. Ko darujemo, prav tako ne postavljamo pogojev, še manj pa pričakujemo nekaj v zameno.

"Brezpogojno darovanje mora postati del vas. Lahko bi se reklo, da darovanje, ki zahteva ali postavlja pogoje, ni del umetnosti draovanja."

Čarovnija darovanja v praksi

Kezelejev znanec iz uvodne anekdote se je odločil, da ga bo poslušal. Odločil se je, da bo četrtino svoje naslednje plače podaril v dobrodelne namene. In potem ni minilo niti dva meseca, ko je pri Kezeleju zazvonil telefon.

"Ti si čarovnik," je vzkliknil glas na drugi strani. "Karkoli že trdiš, ti si čarovnik in začaral si me. Je že v redu, je že v redu, saj mi je všeč! Imaš še kakšno čarovnijo v rokavu?"

"Kaj se je zgodilo?" sem ga vprašal. "Si zadel na lotu?"

"Ne, a sem sklenil posel, ki me bo izvlekel iz težav. In ne le to, mislim, da bom tudi dobro zaslužil!"

Kezele je bil vesel, znanec pa mu je povedal, kako se je vse skupaj odvijalo.

Preden je znesek, ki se ga je odločil darovati, nakazal na transakcijski račun Rdečega križa, so ga obhajali številni pomisleki in dvomi. Počutil se je smešno, a se je potem spomnil Kezelejevih besed, da nikoli ne bo vedel, če ne bo poskusil, in vseeno nadaljeval. Prepričan je bil, da se bo počutil slabo, ker si je okrnil še zadnja skromna sredstva, a se je zgodilo nasprotno. Počutil se je skrajno nenavadno.

"To je bila neka notranja toplina," je povedal. "Res nenavadno. Mislil sem, da bo minila, a ni. Ta občutek topline je vztrajal naslednjih nekaj dni. To mi je bilo všeč. Pravzaprav sem šele po desetih dneh dojel, da sem zelo zadovoljen s sabo. Naredil sem nekaj dobrega in posledice tega so bile očitne."

Prav v njegovem nenavadnem občutku je Kezele prepoznal zanesljiv znak duhovnega uspeha in dejstvo, da o tem ni nikomur ničesar povedal, je prispevalo k resničnosti tega občutka. Ni se hvalil in ni iskal nagrade. Pri vsem skupaj se je odprlo in zraslo tudi njegovo srce. Toplina, ki jo je občutil, je znak gibanja subtilnih duhovnih energij.

Pa denar?

"Mesec dni se ni nič zgodilo," je nadaljeval, "razen tega, da sem se počutil nekoliko bolje. In takrat mi je bil nepričakovano, povsem naključno, bi rekel, ponujem projekt, zelo velik in obsežen. Čeprav ne morem biti prepričan, vendarle nekako vem, da je to povezano z mojim ravnanjem. Dal sem in zdaj se mi je večkratno vrnilo!"

Darovanje sebe drugemu

"Malo dajete, ko dajtete od svojega bogastva. Resnično dajete šele takrat, ko dajete del sebe." - Kahlil Gibran

Darovanje še zdaleč ni omejeno zgolj na darovanje materialnih dobrin ali denarja. Nasprotno. Pristno usmerjeno darovanje po naravnem zakonu darovanja zaobsega neskončne variacije oblik. Drugim med drugim lahko darujemo tudi dele sebe. Svojo pozornost, svoja znanja, svoje uvide, svoj čas.

Eden takšnih primerov je bila gospa, ki je hudo trpela zaradi razširjenih ven na nogah. Teško je hodila in včasih zaradi tega ni mogla vstati s postelje. Njene težave so deloma blažile predpisane vaje in druge intervence uradne medicine, a bi del rešitve lahko bilo tudi ’delovanje’.

Kezele je bil v to prepričan. In zato jo je povprašal, ali v njeni bližini morda ne živi kakšna gibalno ovirana oseba, ki prav tako ne more hoditi. Ko je gospa odgovorila pritrdilno, je Kezele predlagal: "Veste, toplo vam priporočam, da tej osebi pomagate. Namenite ji nekaj ur tedensko in poskrbite za njene potrebe. Pomagajte ji po vadbi in vsakdanjih aktivnostih ali ji preprosto delajte družbo. Pogovarjajte se z njo in ji pomagajte, da premaga svojo žalost ali zaskrbljenost. Poskrbite, da boste njena negativna občutja preusmerili v pozitivna. Naredite njeno življenje lepše."

Njegov predlog je naletel na osuplost, ki pa jo je Kezele več kot vajen. Nato je protestirala, češ da je vendar ona tista, ki v prvi vrsti potrebuje pomoč. Z veliko napora je Kezeleju nato uspelo gospe razložiti načela, ki so v ozadju zakona o darovanju.

Nekaj mesecev kasneje se mu je ponovno javila, da bi ga obvestila, da je zdaj težava z žilami manjša.

"Toda to ni tako pomembno," je nadaljevala veselo. "Poslušala sem vas. Počutim se izvrstno. Nikoli nisem bila srečnejša. Pravzaprav zdaj niti ne razmišljam več o sebi, ampak o tem, kako lahko pomagam drugim. In tudi tista oseba, za katero se mi rekli, da naj ji pomagam – to je moja soseda. Nikoli si nisva bili preveč blizu. Zdaj pa sva postali dobri prijateljici. Res neverjetno, kako se mi je življenje spremenilo."

Neverjetno je, kako veliko ljudi išče rešitve svojih težav na napačnem mestu, ob koncu te zgodbe zapiše Kezele. Ljudje so pripravljeni narediti vse za pomoč, ki jo oni potrebujejo. Romali bodo od zdravnika do zdravnika, k psihologom, bioergetikom in zdraviteljem ter povsod zahtevali, da se jim pomaga. Resnična rešitev pa je ves čas z njimi. V njih samih. Skriva se, in v to je Kezele prepričan, prav v umetnosti darovanja.

Za več branja

Adrian P. Kezele je med drugim ploden hrvaški avtor, ustanovitelj Duhovne akademije in učitelj indijske astrologije – Džjotiš. Hkrati je znan tudi kot ustanovitelj globalne mreže intuitivne komunikacije Synchrozone in Združenja Umetnost darovanja, ki se ukvarja s promocijo kulture darovanja. Je tudi eden od ustanoviteljev in častni predsednik Združenja Delfinov sen ter pobudnik zanimivega projekta Nebeški labirinti.

V slovenščino preveden vodnik Umetnost darovanja boste našli v vsaki bolje založeni knjigarni.

Novo na Metroplay: Martina Švab povsem iskreno o družini, medijskem svetu in organizaciji časa | Ob skodelici kave