Čustvena travma, ki jo oseba doživi ob izgubi službe, je izjemno obsežna

Ob koncu decembra 2019 je bilo v Sloveniji registriranih 75.292 brezposelnih oseb. Med njimi je bila tudi Klavdija, ki se ji je delovno razmerje končalo julija 2019 in aktivno išče zaposlitev že 6 mesecev. Delodajalec je zaradi reorganizacije podjetja ukinil njeno delovno mesto in od takrat je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje.

Brezposelnost je po začnetnem šoku poskušala v prvih mesecih kar najbolje izkoristiti za pridobivanje novih znanj.

"Udeležila sem se tečaja tujega jezika in različnih delavnic oziroma predavanj o tem, kako in kje iskati zaposlitev, kako napisati življenjepis in ponudbo za zaposlitev, kako se pripraviti na razgovor pri delodajalcu. Vse to mi je bilo namreč novo, saj sem postala iskalka zaposlitve po neprekinjenih 27 letih dela.

Sprva sem bila prepričana, da se bom takoj zaposlila na novem delovnem mestu. Niti približno si nisem predstavljala, da bo tako težko najti novo zaposlitev."

Brezposelnosti se ne sramuje, saj se zaveda, da ni sama kriva za nastali položaj. Kljub vsem prošnjam, ki jih je poslala delodajalcem, še niti enkrat ni prejela vabila na osebni razgovor. Zaradi tega do sedaj ni pomislila, da bi bila sama kriva, ker še nima nove zaposlitve.

"Krivdo bi prevzela nase v primeru, da bi me delodajalec povabil na razgovor in po razgovoru zavrnil. V tem primeru bi krivila samo sebe, da sem rekla kaj narobe oziroma da se nisem dobro predstavila. Bolj se nagibam k temu, da so problem moja leta, saj bom letos dopolnila 50. let. Veliko razpisov je namreč napisanih v smislu: Pridružite se mlademu kolektivu," pravi Klavdija.

Ob izgubi službe je od podjetja dobila odpravnino in od Zavoda za zaposlovanje prejema nadomestilo, zato je trenutno še v stabilni finančni situaciji.

"Se mi pa že sedaj pojavljajo vprašanja, kako bo naprej, če mi ne bo uspelo dobiti nove zaposlitve. Ta vprašanja mi vzbudijo neprijetne občutke, predvsem negotovost in strah."

Okolica se na njeno brezposelnost odzove sočutno. "Ko povem, da nimam službe, večina ljudi daje vtis, da jim je žal. Poskušajo me potolažiti in spodbujati, da bom s svojim znanjem in izkušnjami našla drugo zaposlitev. Negativnih odzivov do sedaj nisem zaznala."

Toda, kadar jo kdo vpraša, kje je zaposlena, se počuti neprijetno. "To vprašanje mi povzroči neprijetne občutke, ampak poskušam dajati vtis samozavestne osebe in ne želim, da bi ljudje dobili vtis, da mi je hudo. Sama menim, da zaradi brezposelnosti nimam večjih težav.

Mož pa mi je nekajkrat rekel, da sem postala bolj razdražljiva in bolj burno reagiram v določenih situacijah. Brezposelnost s sabo prinese pomanjkanje finančnih sredstev in s tem veliko drugih problemov. Ko začnem razmišljati o tem, to prebudi v meni zelo neprijetne občutke in strah za prihodnost," prizna Klavdija, ki je bila najbolj optimistična, ko je začela iskati novo zaposlitev.

"Prepričana sem bila, da bom s svojim znanjem in izkušnjami lahko hitro našla novo zaposlitev. Po vseh zavrnitvah, ki sem jih do sedaj prejela, pa mi je z vsakim mesecem iskanja zaposlitve težje. Trenutno mi najbolj neprijetne občutke povzroči, ko prejmem zavrnitev na poslano prošnjo za zaposlitev."

Vendar kljub zavrnitvam ne obupa. Pogosto se udeležuje predavanj oziroma delavnic v fundaciji Prizma v Mariboru. 

Brezposelnost vsak doživlja po svoje 

Mateja Pačnik Kolenc, svetovalka za dolgotrajno brezposelne iz Zavoda RS za zaposlovanje, pojasnjuje, da vsak doživlja brezposelnost po svoje in da je to odvisno od številnih dejavnikov - zaposlitvenih možnosti, podpore in razumevanja v domačem okolju, če je bila izguba zaposlitve pričakovana ali je prišla iznenada ter od finančne situacije.

"Nekateri so pretreseni zaradi izgube zaposlitve, drugi jezni, ker se jim je zgodila krivica, nekateri zelo zaskrbljeni glede prihodnosti, eni pa to vzamejo kot priložnost za nov začetek.

Nekatere najbolj boli to, da v družbi vlada slabo mnenje o brezposelnih osebah, da nočejo delati, da živijo od socialnih transferjev. Nekaterim predstavlja grozo, da morajo priti na Zavod za zaposlovanje, do svetovalke."

Podobno razmišlja tudi Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje Maribor.

"Nekatere osebe čutijo stigmo na vsakem koraku, v vsakem pogledu, to je njihovo doživljanje trenutne situacije in odziva drugih do njih. Zagotovo dolgotrajna brezposelnost pri posamezniku lahko vpliva na socialno stigmo in jo povečuje, vpliva na zmanjšanje posameznikovih kompetenc, na manjšo motivacijo in večjo možnost za pojav zdravstvenih težav.

Spet drugi jemljejo čas brezposelnosti kot priložnost, da se zazrejo vase, ugotovijo, kaj jih v življenju resnično veseli in se morda podajo na novo pot. Mnogi med njimi uspešno pričnejo z lastno dejavnostjo, kar si prej nikoli niso upali, ali pa začnejo iskati zaposlitev na drugih področjih kot v preteklosti."

Za mnoge brezposelne je najbolj boleče to, da ne dobijo ali prejmejo malo odgovorov od delodajalcev, opaža Mateja Pačnik Kolenc. "Brezposelne najbolj potre in jim zbija voljo to, da jim delodajalci ne odgovarjajo. Po določenem času to vpliva na motivacijo za iskanje zaposlitve, osebe ne vidijo več smisla, da bi se trudile, če tako ali tako ni nobenega odziva z druge strani."

Brezposelnost pri nekaterih osebah močno vpliva na samopodobo.

"Predvsem, če osebe po določenem času, recimo enem letu, niso uspešne pri iskanju zaposlitve, pa same menijo, da so dale vse od sebe. Sorazmerno s časom brezposelnosti se niža samopodoba in občutki zaupanja vase.

Ljudi je strah novih priložnosti, ker so prepričani, da ne bodo zmogli, se sprašujejo, če so dovolj kompetentni za določeno delovno mesto, če bodo kos zahtevam delodajalca. S časom osebe izgubijo tudi nek občutek koristnosti, "

pojasnjuje svetovalka za dolgotrajno brezposelne, ki opaža, da brezposelnost najbolj prizadene starejše, saj se zavedajo, da je zanje manj zaposlitvenih možnosti.

Mirjana Zgaga izpostavlja dejstvo, da dolgotrajna brezposelnost vpliva na delovno sposobnost posameznika in njegovo motivacijo za delo. "Zato na Zavodu RS za zaposlovanje spodbujamo iskalce zaposlitve k takojšnji aktivaciji po izgubi zaposlitve, saj se zavedamo pasti, ki jo prinaša dolgotrajna brezposelnost."

Izguba zaposlitve sodi med 10 najhujših stresnih dogodkov

"Posameznik ob izgubi zaposlitve doživi travmo, ki jo lahko primerjamo z izgubo bližnjega, z ločitvijo ali  kakšno drugo travmatsko izkušnjo, ki poseže v življenje posameznika. Takšna izguba sproži številne čustvene procese, saj vpliva na upad dohodkov, spremenjeno dnevno rutino, izgubo delovnega okolja, samospoštovanja, strah pred bodočnostjo.

Tako je žalovanje zaradi izgube najpogostejši proces, vendar je pogosto najslabše razumljen – tako pri osebi sami kot v njegovi okolici. Žalovanje brezposelni pogosto doživljajo kot šibkost, kot sovražnika, ne pa kot nujni proces, ki vodi k čustvenemu okrevanju in spoprijemanju z brezposelnostjo.

Zavedati se je treba, da je čustvena travma, ki jo oseba doživi ob izgubi službe, izjemno obsežna in prizadene človeka v vseh aspektih."

Vendar ima posameznik v vsakem procesu žalovanja tri možne izbire, pravi Mirjana Zgaga: "Lahko ostane na isti točki in ne napreduje; drsi v vedno večjo krizo; postopno začne konstruktivno urejati svoje življenje, analizira možnosti, ki so realno na razpolago in sledi svojim realističnim ciljem."

Ob izgubi zaposlitve je zelo pomembna podpora in pomoč družine ter prijateljskega kroga, svetovanje strokovnjakov na trgu dela, ki nudijo informacije o iskanju zaposlitve, podpora zdravstvenega sistema, predvsem pa možnost in priložnost, da se v relativno kratkem času oseba ponovno zaposli.

Mateja Pačnik Kolenc zaznava, da brezposelnim velikokrat pomaga že pogovor.

"Da lahko z nekom delijo svoje občutke, strahove, jezo, nemoč. Poskušam jim predstaviti druge plati zgodbe, odpirati razmišljanje za nove možnosti, jih opolnomočiti z zgodbami oseb, ki so našle zaposlitev, ali pa z njimi delim lastno izkušnjo brezposelnosti. Informiram jih tudi o razmerah na trgu dela – o prostih delovnih mestih, prijavljanju nanje, kako brati razpise, o selekcijskih postopkih pri delodajalcih.

Osebam predstavim tudi možnosti vključitve v krajše modularne delavnice za izboljšanje veščin iskanja zaposlitve - pisanje vloge in življenjepisa, trening zaposlitvenega razgovora, iskanje prostih delovnih mest na računalniku. Ponudim jim tudi različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja - tečaje, usposabljanja, s katerimi lahko pridobijo znanja, da so konkurenčnejši na trgu dela."

Mirjana Zgaga pravi, da je zelo pomembno, da ostane oseba aktivna, da si zapolni dan, si ustvari novo dnevno rutino tudi v času brezposelnosti.

"Del te dnevne rutine naj bo čas aktivnega iskanja zaposlitve, s pomočjo aktivnosti, ki jih nudimo na Zavodu RS za zaposlovanje in številnih drugih institucij na trgu dela."

Iskalcem zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje svetujejo, da so pri iskanju novih priložnosti čim bolj kreativni, da pri tem uporabijo informacije spletnega svetovanja, ki ga nudi zavod, poiščejo pomoč prijateljev, znancev, bivših sodelavcev ter, da ne pozabijo na mreženje, ki je v današnjem času izredno pomemben vir informacij.

Prav tako jim svetujejo, da se ne odzivajo le na objavljena prosta delovna mesta, temveč da priložnosti za zaposlitev iščejo tudi na »skritem trgu dela«, na spletu, na socialnih omrežjih.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec