Včasih nas prav želja, da bi z drugimi delili vse, kar se nam dogaja, pripelje do povsem drugačnega učinka, kot smo ga pričakovali.
Sigmund Freud je s svojimi teorijami močno zaznamoval razvoj psihoanalize in razumevanje človekove duševnosti. Čeprav so bile številne njegove zamisli pozneje kritizirane, dopolnjene ali ovržene, se njegovo ime še danes pogosto pojavlja ob različnih razmišljanjih o človeški naravi, odnosih in motivaciji.
Na spletu Freudu pripisujejo tudi nasvet, da nekaterih stvari o sebi ni pametno razkrivati prav vsakomur. Za tem se skrivata zanimivi življenjski vprašanji: koliko drugim povedati o svojih uspehih in koliko o načrtih, ki jih še nismo uresničili?
1. Z uspehi se je lepo pohvaliti, toda pomembno je, komu
"Ljudje vaše uspehe vedno primerjajo s svojimi. Če so vaši večji, se lahko zaradi tega počutijo slabše. Če želite okoli sebe ustvariti sovražnike in zavistneže, začnite govoriti o svojih zmagah," se Freudova misel.
Seveda to ne pomeni, da bi morali svoje dosežke skrivati ali se jih sramovati. Prav je, da smo ponosni na tisto, za kar smo se trudili. Razlika pa je med iskrenim veseljem ob uspehu in nenehnim poudarjanjem lastnih dosežkov. Ljudje se namreč pogosto primerjamo z drugimi. Nekdo, ki je sam v težkem življenjskem obdobju, lahko pripovedovanje o tujih uspehih doživlja povsem drugače kot oseba, ki se z nami iskreno veseli.
Zato je pomembno predvsem presoditi, s kom delimo svoje zmage in na kakšen način o njih govorimo. Dobri odnosi praviloma dopuščajo tako veselje ob uspehu kot pogovor o težavah, ne da bi morali eno ali drugo skrivati. Podobno velja za neuspehe. Če se vsak pogovor vrti izključno okoli naših težav, lahko to sčasoma obremeni odnose. Po drugi strani pa svojih stisk ni smiselno skrivati pred ljudmi, ki jim zaupamo in nam lahko pomagajo.
2. O velikih načrtih ne govorite prehitro
Druga pogosto citirana misel je še bolj zanimiva: "Če želite uničiti svoje načrte, o njih povejte vsem."
Verjetno marsikdo pozna občutek: sprejmemo veliko odločitev, o njej navdušeno pripovedujemo prijateljem in znancem, razlagamo, kaj vse bomo naredili, ter že prejemamo pohvale in spodbudo. Toda čez nekaj časa začetno navdušenje izgine in od načrta ne ostane veliko.
Razlaga, da možgani govorjenje o cilju preprosto zamenjajo za njegovo uresničitev, je pretirano poenostavljena. Vendar psihološke raziskave kažejo, da lahko način, kako govorimo o svojih ciljih, vpliva na motivacijo. Zlasti javno razglašanje želenega prihodnjega jaza lahko v nekaterih okoliščinah ustvari občutek simbolnega napredka, še preden smo opravili dejansko delo.
Zato je lahko koristneje, da velike načrte najprej spremenimo v konkretna dejanja. Namesto da vsem pripovedujemo, kaj bomo nekoč dosegli, naredimo prvi korak, drugega in tretjega – in pustimo, da o naših namenih sčasoma govorijo rezultati.
Preberite še:
- Kako prepoznati neumnega človeka? Sigmund Freud pravi, da ga izda ena sama lastnost
- Nehajte privlačiti težave: indijanske modrosti, ki spreminjajo pogled na življenje (posledično pa tudi pot, po kateri stopa posameznik)
- Tako pametni, da vam škodi? Kako se ogniti vzbujanju negotovosti (in zavisti) v drugih!
To ne pomeni, da morate vse skrivati
Oba nasveta je smiselno razumeti z nekaj zdrave mere. Človek potrebuje ljudi, s katerimi lahko deli veselje, neuspehe, strahove in načrte. Podpora bližnjih je lahko pri doseganju ciljev celo zelo koristna. Bistvo torej ni v molku, temveč v premišljeni izbiri ljudi, ki jim zaupamo. Vsak znanec ne potrebuje podrobnosti o naših največjih uspehih, težavah in načrtih. Nekatere stvari je vredno najprej negovati v tišini – in jih deliti s tistimi, za katere vemo, da nam želijo dobro.
