Zdravstvene oblasti so zaskrbljene zaradi hitrega širjenja okužb.
Slavni bolgarski jasnovidki Babi Vangi mnogi pripisujejo napoved pandemije covida-19, ki je leta 2020 svet vrgla s tečajev, zdaj pa so se pojavila opozorila pred novo zdravstveno grožnjo, ki jih prav tako pripisujejo omenjeni jasnovidki. Tokrat naj bi šlo za virus nipah, redko, a izjemno nevarno bolezen, ki pri mednarodnih zdravstvenih inštitucijah že povzroča skrb.
Virus nipah so prvič zaznali leta 1998 v Maleziji. Povzroča visoko vročino, bruhanje in težave z dihanjem, v hujših primerih pa lahko vodi do krčev, vnetja možganov in kome. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je smrtnost pri okužbi zelo visoka in se giblje med 40 in 75 odstotki. Zanj trenutno ne obstajata niti cepivo niti specifično zdravljenje.
Kako se je viru širil po Aziji
Prva epidemija v Maleziji je terjala več kot sto življenj. Da bi omejili širjenje virusa, so oblasti morale usmrtiti kar milijon prašičev. Kmalu zatem je Singapur poročal o enajstih primerih okužbe med delavci v klavnicah, ki so bili v stiku z okuženimi živalmi. Zabeležili so tudi eno smrt.
Od leta 2001 se je virus pojavljal v Bangladešu in Indiji. Bangladeš do danes ostaja najbolj prizadeta država, saj je od takrat umrlo več kot sto ljudi. V Indiji sta dve večji epidemiji povzročili približno petdeset smrtnih žrtev, preden so ju uspeli zajeziti.
Leta 2024 so v indijski zvezni državi Kerala potrdili štiri okužbe in dva smrtna primera, zaradi česar so začasno zaprli šole in izvedli obsežno testiranje. Od leta 2018 je sicer Indija zabeležila že 17 dogodkov, povezanih z virusom nipah.
Indijske oblasti zaradi razmer zaskbljene
V tem mesecu je bilo po podatkih organizacije All India Institute of Medical Sciences (AIIMS) v zvezni državi Zahodna Bengalija potrjenih pet primerov okužbe, med obolelimi pa sta tudi dva zdravstvena delavca, pri katerih se je razvila hitro napredujoča encefalopatija, poslabšale pa so se jima tudi nevrološke in dihalne funkcije.
Indijske oblasti so zaradi razmer zaskbljene, saj se virus lahko prenaša neposredno med ljudmi ali prek okuženih živali. Glavni rezervoar virusa je določena vrsta sadnih netopirjev, imenovanih pteropus oziroma leteča lisica. Prenaša se z neposrednim stikom z netopirji ali prašiči, lahko pa se prenese tudi z uživanjem kontaminiranega sadja. Stopnja umrljivosti je po podatkih NIJZ 40- oziroma 75-odstotna, odvisno od seva virusa.
Indijske oblasti v Zahodni Bengaliji razmere pozorno spremljajo. Lokalno prebivalstvo pozivajo, naj ob morebitnih simptomih takoj poišče zdravniško pomoč in se izogiba stiku z živalmi, ki bi lahko bile okužene. Najbolj učinkovita zaščita pred širjenjem bolezni so preventivni ukrepi.
Pripravljenost na morebitne izbruhe nujna
Bolezen, ki jo povzroča virus nipah mnoge spominja na covid-19, ebolo ali virus zika. Nipah je že uvrščen tudi med prednostne bolezni za nadzor, saj ima velik epidemijski potencial. Zato postajata budnost zdravstvenih institucij in ozaveščanje prebivalstva ključna, da bi lahko preprečili hitro širjenje.
Strokovnjaki opozarjajo, da je pripravljenost zdravstvenega sistema na morebitne izbruhe nujna. Simptomi se namreč lahko pojavijo hitro, okužba pa se lahko razširi v gosto poseljenih območjih. Ključni so sprotno spremljanje, obveščanje javnosti in ozaveščanje prebivalstva.
Po ocenah znanstvenikov med sesalci in pticami sicer obstaja približno 1,7 milijona še neodkritih virusov. Med njimi bi jih lahko bilo od 540.000 do 850.000 nevarnih tudi za ljudi. Primerov zoonoze oziroma bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, se je v zadnjih 20 do 30 letih močno povečalo, k hitremu širjenju pa dodatno prispevajo tudi mednarodna potovanja.
Vplivajo tudi podnebne spremembe
Na večanje števila stikov med ljudmi in divjimi živalmi, ki so lahko prenašalci virusov, prav tako vplivajo podnebne spremembe, ki silijo živali k selitvi iz naravnih habitatov, veliko pa prispeva tudi intenzivno kmetijsktvo in krčenje gozdov. Takšne razmere pospešujejo virusne mutacije in povečujejo možnost pojava novih bolezni.
Opozorilo Babe Vange pred novo epidemijo zato znova vzbuja skrb in odpira razpravo o ranljivosti človeka zaradi novih nalezljivih bolezni. Kombinacija visoke smrtnosti, možnosti prenosa med ljudmi in odsotnosti učinkovitega zdravljenja prav virus Nipah uvršča med resne potencialne grožnje.
Zdravstvene organizacije ostajajo v pripravljenosti, javnost pa pozivajo k odgovornosti in previdnosti. Preprečevanje, pravočasne informacije in individualna pozornost so namreč ključni za zmanjšanje tveganja in zaščito javnega zdravja, piše spletni portal Ally 43.
