Izbor tehnike desetletja po letu 2000

Prvih deset let je najbolj zaznamoval razcvet mobilne tehnologije, vnovič so vzniknile tri dimenzije, naprave pa iz meseca v mesec postajajo urnejše, čemur radostno prikimavajo predvsem tisti, ki nam pošiljajo elektronske račune. Pred vami je deset tehničnih priboljškov, ki so skupaj z nami osvajali novi milenij.

RIM blackberry

Podjetje Research in Motion si je do leta 2002 že pridobilo kar zajetno število privržencev, a šele z modelom blackberry 5810 se je končno proslavilo med izdelovalci pametnih telefonov. 4,7-palčnež se je ponašal z odlično tipkovnico qwerty, na strani nameščenim koleščkom za skakanje po vrsticah in menijih, monokromatskim zaslonom, radijskim sprejemnikom GSM/GPRS in novim operacijskim sistemom, ki je proizvajalcu dovolil, da je združil tehnologijo mobilnika z osebno pisarno. Zavoljo tega je blackberry postal prava pisarna v malem in v trenutku osvojil poslovne uporabnike, ki so postali zvesti privrženci podjetja in se še danes težko ločijo od svojih naprav, kajpak novejših modelov, kot so bold, torch in storm.

Apple ipod

Preroške besede Steva Jobsa, karizmatičnega izvršnega direktorja podjetja iz Cupertina, so se uresničile: »Poslušanje glasbe nikoli ne bo več enako.« Ipod oktobra leta 2001 ob prihodu na trg ni bil edini prenosni predvajalnik digitalne glasbe, a je v trenutku osvojil množice, pa čeprav je bil sprva združ­ljiv zgolj z maci in njihovim operacijskim sistemom. Zaradi nadvšečne oblike in lahkotnosti rabe je bil hipni zmagovalec. Polno je zaživel pravzaprav dve leti pozneje, leta 2003, ko so pri Applu odprli še nalinijsko štacuno za nakup digitalnih glasbenih datotek. Postal je neustavljiv. Od začetka do decembra preteklega leta je bilo prodanih že več kot 297 milijonov primerkov ipodov. Seveda danes obstaja v več velikostih in oblikah (shuffle, nano, classic in touch), a stari dobri model 'ena' je tisti, ki je podjetje Apple in njegove izdelke povzdignil v najbolj zaželene na planetu.

Ključek USB

Še pomnite, tovariši, kako smo prenašali podatke na disketah in pozneje na zgoščenkah? Vijačenja diskov? Pa neustavljive želje po posedovanju naprave, ki bi omogočala elegantno tovorjenje digitalnih skupkov ničel in enic in ki ne bi bila večja od palca? Potem se verjetno spomnite tudi nepopisnega veselja ob pojavu klju­č­kov USB, dneva, ko je 'flopijem' dokončno odklenkalo. Ko je ob prelomu tisočletja že kazalo, da bo treba počakati še kakšno leto, je decembra leta 2000 IBM ameriškemu trgu ponudil diskonekey z neverjetnimi osmimi megabajti prostora za datoteke, njega razvoj in manufakturo pa si je lastilo izraelsko podjetje M-Systems. No, v tistem času je svoj thumbdrive začel prodajati tudi singapurski Trek Technology, kar je sprožilo nekaj žokanja po sodiščih. Danes se večina podjetij, ki izdeluje ključke USB, požvižga na patente obeh podjetij. Na človeku res dobre prijatelje lahko shranimo že tudi 256 GB podatkov, nekateri primerki dovoljujejo do milijona izbrisov in več, na policah pa bojda zdržijo podatki na varnem tudi do deset sončevih ciklov. Obstajajo v vseh mogočih oblikah, kot priveski in najrazličnejši eksotični onegaji.

Microsoft xbox 360

Več kot 50 milijonov prodanih enot Microsoftove igralne konzole priča o velikem metu računalniškega giganta, ki se mu je posrečil s splavitvijo druge generacije svoje šatulje X, po­imenovane xbox 360. Gre za prvo 'naslednjegeneracijsko' igralno konzolo, ki je uzrla svetlobo dneva leta 2005 (predhodnik je iz leta 2002), svoja največja rivala, Nintendov wii in Sonyev playstation 3, je prehitela za leto dni. A množico kupcev poleg nekaj posodobljenih značilnosti (več prostora na disku, podpora predvajanju v polni ločljivosti 1080 pik) bolj kot to privlači dejstvo, da se lahko xbox 360 še vedno pohvali z najimpozantnejšo bero igralnih naslovov; med njimi je veliko ekskluzivnih franšiz (npr. Halo, Gears of War), za katerimi lahko lastniki drugih konzol točijo le debele solze. Povrhu spletni servis Xbox Live ponuja uporabnikom medsebojno interakcijo med igranjem, pa tudi ogled videovsebin, nakup in dolpoteg veliko naslovov digitalnih različic špilov.

Apple iphone

Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila naprava, ki bo združila ipode z mobilniki. Poznavalci so pričakovali, da bo ta korak Apple storil že prej. A uradna najava iphona januarja 2007 – uradno je postal kupcem na voljo konec junija 2007 – je vseeno povzročila, da so čeljusti radovednežev popadale po tleh. Danes je vsakomur, ki se želi igrati v Applovem peskovniku, jasno: brez intuitivnega, uporabniku prijaznega vmesnika, polnokrvnega zaslona na dotik in dovršene zunanjosti nima kaj iskati. Še dobro, da se je iphone pojavil ravno v času, ko so mobilna omrežja po svetu doživljala razcvet, zaradi česar je prerasel meje ZDA ter postal globalen, pa čeprav je to pomenilo, da smo si v domovino morali primerke švercati čez lužo in čakati na odklep kot sestradani psi na kosti. A tu se zgodba še ne konča: čeprav se nobena izmed generacij iphona ni mogla ravno pohvaliti z najnaprednejšim hardverom, so z odprtjem štacune z aplikacijami App Store leta 2008 njegovi snovalci dobili prednost pred drugimi in ta se le počasi zmanjšuje. Šele s prilagoditvijo naprave svojemu okusu in namestitvijo aplikacij za delo, zabavo ali igro uporabniku kapne, zakaj je iphone prvak med pametnimi mobilniki.

Pioneer KURO

Japonci so manufakturo svoje najprestižnejše in najimenitnejše serije plazemskih televizorjev ustavili pred dvema letoma, kar je presenetilo predvsem tiste, ki so se z modeli KURO (japonska beseda za črno) imeli čast srečati. Televizorji devete generacije plazem KURO (leto 2008), med katerimi je slino na kotičke ust še najbolj privabljal 60-palčni model, so se namreč ponašali z iz­jemnim prikazovanjem črne barve, odličnim podrobnim senčenjem in kristalno jasno sliko z zgolj malo šumi. Minimalističen videz naprav, dobra povezljivost in izdatna bera priključkov so k odličnemu končnemu vtisu le pripomogli. Serija je bila stanjšana na vsega 64 milimetrov, a je kljub temu ponujala petkrat temnejše ravni črnine od prejšnje serije (iz leta 2007). Takšnih plazem ne delajo več.

Asus eee PC 900

Tajvanci so z liliputanskim modelom eee PC 900 začrtali pot nastajajajoče nove vrste prenosnikov – netbookov. Operacijska sistema Windows XP in Linux sta bila za tak podvig kot nalašč, ciljno občinstvo pa so bili uporabniki, ki so si na poti želeli nenehne povezljivosti s širnim spletom. Miniaturni, komaj 8,9-palčni predstavniki serije 900 so prišli na trg aprila 2008, ponašali pa so se z 12 GB pomnilnika flash in procesorji intel celeron M. Uporabniki so v majhnih prenosnikih videli svoje nove sopotnike in v le nekaj mesecih so razgrabili več kot milijon enot. Največji prednosti netbookov sta mobilnost in sprejemljiva cena, lastnosti, s katerima se je model 900 seveda tudi sam hvalil. Njegovi porodni krči so služili kot smerokaz drugim podjetjem, ki so se po novem vrgla v pro­izvodnjo majhnih, deset in manj palcev velikih prenosnikov, pardon, netbookov, kot tudi tabličnih računalnikov.

T-Mobile G-1

Lahko ga poimenujete tudi HTC dream, saj so ga vendarle zvijačili skupaj pri HTC-ju, a to ne bo spremenilo dejstva, da gre za prvi mobilnik na svetu, ki je bil ponujen z nadvse pričakovanim mobilnim operacijskim sistemom Android, za katerega razvoj skrbijo pri Googlu (od takrat pač, ko so kupili podjetje, ki se je prvotno ukvarjalo z njim). Naprava je svetlobo dneva uzrla oktobra 2008, nihče pa ni pričakoval evforije, ki je sledila. Do aprila 2009 si je G-1 privoščilo že več kot milijon kupcev. Imel je 3,2-palčni zaslon, občutljiv za dotik, in ločljivost 480 krat 320 zaslonskih točk, pa tudi drsno tipkovnico qwerty za lažje pisanje sporočil, šest navigacijskih gumbov, sposobnost predvajanja celega kupa avdio- in videodatotek, osnovni gigabajt hrambnega prostora pa je bilo mogoče nadgraditi še s pomnilniško kartico SD. A pomembnejše od tega je, da je sprožil plaz naprav, ki le nekaj let pozneje doživljajo pravi razcvet. Androidneži so s prestola letos izrinili Nokio in njen operacijski sistem Symbian ter tako postali najmočnejša mobilna sila na svetu.

Amazon kindle

S prvim čitalnikom elektronskih knjig se sicer lahko pohvali Sony, a Amazonov kindle na svoj trenutek po začetku readerjeve prodaje (2006) ni prav dolgo čakal. Novembra leta 2007 je postal takojšen prodajni hit, a označiti ga le kot čitalec elektronskih knjig, opremljen s tehnologijo elektronskega črnila, bi bilo prepovršno. Kindle pomeni celotno platformo in storitev, spleteno okoli njega. Ker je Amazon.com največja spletna založba na svetu, je svojega otroka lahko že v samem začetku preskrbela z ogromnim arzenalom elektronskega čtiva. Prva generacija kindla žal ni bila na voljo nikomur zunaj matičnih ZDA, s šestpalčnim štirinivojskim črno-belim zaslonom, 250 megabajti notranjega pomnilnika (dovolj za 200 e-knjig) in režo za pomnilniško kartico SD pa je kljub temu povzročila pravo norijo. Razprodan je bil v petih urah in pol, nakar so morali novi kupci nanj čakati debelih pet mesecev. Novembra lani je imel Amazon kar 13,7 milijona naročil na različne izdelke, ki jih ponuja, kar preračunano pomeni prodanih 158 izdelkov vsako sekundo. Koliko je izmed njih kindlov, ne povedo, a skup­no število prodanih enot naj bi do konca leta znašalo že osem milijonov in pol.

Apple ipad

Med osebnimi namiznimi računalniki in prenosniki je v zadnjih letih, tudi zaradi vzpona pametnih mobilnikov, nastala vrzel, za katero so pri Applu menili, da jo je treba zapolniti. A ne z napravo, ki si bi želela nadomestiti katero izmed računal, ki jih imate doma. Ipad želi biti le ipad. Desetpalčna tablica z zaslonom, občutljivim za dotik, opremljena z enakim operacijskim sistemom kot iphone in ki ponuja povezljivost od kjerkoli (3G), je aprila 2010 takoj sprožila val kritik, ki se je kaj hitro sprevrgel v zavist in medsebojno tekmo drugih podjetij, ki si po novem vse želijo kos pogače na trgu tabličnih računalnikov. Apple ipad prve generacije s 15 milijoni prodanih primerkov dokazuje, da je tista razpoka med domačo in službeno pisarno res bila resnična. Zdaj ni pomembno, kje ste, pomembno je, da vsi vidijo, da niste motorično zaostali, da se zabavate, ko to seksi napravo uporabljate, in da štekate, kaj vam Apple želi povedati. Za vsako stvar obstaja aplikacija.

TEKST Tomaž Kotnik
Foto promocijske fotografije

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ