Jolanda Kraner: »V pravih pogojih se razcvetimo in iz nas pride tisto najlepše.«

Terapevtka mag. Jolanda Kraner s knjižico Organski spomin spomni stroko in javnost na osupljiva spoznanja semiologa in etnologa Arna Sterna o naravnost čudežnih zmožnostih človeških bitij, da se prek vzvodov organskega spomina, ki ga je moč izraziti z igro s slikanjem, prerodi, razcveti in postane to, kar resnično je.

Prav Arne Stern je tako postavil jasno ločnico med terapevtsko tehniko globinske preobrazbe in umetniškim izražanjem, kar slehernika osvobodi strahu pred prijetjem čopiča. Igra s slikanjem namreč ni namenjena ocenjevanju in presojanju ’umetniške vrednosti’, temveč je njen namen notranje osvobajanje posameznika. Slike in risbe, ki nastajajo tekom terapevtskega procesa s slikanjem, predstavljajo dragocene korake k pristnemu, neodvisnemu, svobodnemu, zares srečnemu in edinstvenemu.

Mag. Jolando Kraner je do gospoda Arna Sterna, ki živi v Parizu, pripeljalo navdušenje.

»V dokumentarnem filmu Abeceda avstrijskega režiserja Erwina Wagenhoferja je bil namreč en del namenjen Sternu kot ustvarjalnemu pedagogu in raziskovalcu ter njegovi ’igri s slikanjem’. Sternov pristop in dejavnost sta me tako močno prevzela, da preprosto nisem več mogla nehati razmišljati o tem. Odločila sem se. ’To želim početi tudi jaz!’ Šla sem k njemu na izobraževanje za prav poseben poklic – pomočnik pri igri s slikanjem … Na izobraževanju sem začela spoznavati globino njegove misli in celotne življenjske drže. S pojmi, kot so igra s slikanjem, organski spomin, spontanost, sled, formulacija, Closlieu, nov pogled na otroško risanje itd., se mi je odpiral popolnoma nov svet, nov pogled na pomen besed svoboda in izražanje. Raziskovanju načina izražanja je Stern, semiolog in etnolog, posvetil svoje strokovno delovanje, ki obsega več kot sedem desetletij. Posledica tega je veliko darilo človeštvu.«

Sternovo izjemno odkritje organskega spomina in njega naveze z ’gramatiko’ so opazili tudi Unescu in ga leta 1950 imenovali za tehničnega strokovnjaka na mednarodni konferenci v Bristolu. Njegovo delo pa danes Unesco prepoznava kot velik doprinos človeštvu na področju vzgoje, kulture in znanosti o človeku.

Septembra 2019 se je Univerza Sorbona v Parizu poklonila Arnu Sternu s konferenco v njegovem imenu, na kateri je Stern predstavil svojo življenjsko delo ’Sled organskega spomina’. V znanost je tako uvrstil novo domeno: semiologijo izražanja.

Sirotišnica v pariškem predmestju

Stern je svojemu izjemnemu odkritju prišel prvič na sled davnega leta 1946, ko je bil star komaj 21 let. Takrat je ravno prišel iz delovnega taborišča v Švici in se zaposlil v sirotišnici za vojne sirote v pariškem predmestju. Potem, ko je dobil navodilo, naj otroke ’nekako zaposli’, jih je povabil k risanju.

»Ravnatelj zavoda mu je naročil, naj otroci narišejo tri risbe. Na prvi risbi sebe, na drugi svojo družino, na tretji pa, karkoli želijo. Ravnatelja je zanimalo, kakšne posledice je vojna pustila na teh otrocih. Stern je kasneje izvedel, da bi te risbe služile psihološki raziskavi, Opazoval je risbe, ki so jih otroci naredili. Najbolj so ga pritegnile risbe, na katerih so otroci lahko risali, kar so sami želeli. Pravi, da je bil nad risbami očaran. Zato se je kljub ravnateljevemu navodilu odločil, da bo otrokom pustil pri risanju popolno svobodo izražanja. Ni jim dal teme ali kakršnegakoli predloga. Pustil jim je, da prosto rišejo, brez da bi jih pri tem ocenjeval, komentiral ali jih popravljal v smislu, kako se kaj nariše,« o začetkih teorije formulacije v knjigi Organski spomin piše mag. Kraner.

Ker je otroke prosto risanje več kot očitno spravljajo v tako dobro voljo, da so velikokrat pozabili celo na lakoto, so igro počasi nadgrajevali. Ko si je eden izmed otrok želel večji list, je Stern list pritrdil na zid. Zgledu so sledili tudi drugi otroci. Končalo se je tako, da je Stern v prostoru, kjer so risali, z deskami zabil dvoje oken, da bi tako pridobil še več risalnega prostora. »Potem je postavil barve v sredino prostora, na desko – tako se je rodila igra s slikanjem.«

Čudež, ki pripada vsem

Arno Stern pravi:

»Vsi, ki ne vedo za formulacijo, jo združujejo z umetnostjo.«

Formulacija po Sternu pomeni izraz sledi organskega spomina. Te se manifestirajo skozi igro s slikanjem.

Stern je bil prvi, ki je v tem prepoznal izjemno dragocenost in nato ustvaril pogoje, pod katerimi lahko vsak človek izrazi sledi, ki dostopajo do zapisov v našem organskem spominu.

»Moje ugotovitve, ki so pomembne, kažejo, da so sledi nomadov, ki živijo v puščavi, enake sledem ljudi, ki živijo v zahodnem svetu. Tako rekoč nobene razlike ni, kljub temu da nomadi živijo drugačen način življenja od zahodnega sveta. To je bilo zame odkritje, razodetje! Vprašal sem se, kaj je tisto, kar obstaja v vsakem bitju. V bistvu gre za genetski program. Gre za spomin, ki je različen od npr. ’spominjati se česa’, t.j. osebni spominov.«

In takšen tudi dostop do te vrste spomina. Do njega je namreč mogoče dostopati zgolj skozi spontano kretnjo in gesto, ki povzroči nenačrtovan užitek ali veselje zaradi uresničenja.

Za razliko od umetniškega likovnega ustvarjanja izrazi sledi organskega zapisa skratka ne služijo sporazumevanju ali komunikaciji (idej), temveč zasledujejo notranje osvobajanje.

Za izvedbo terapevtske manifestacije formulacije je po Sternu pomembno zadovoljiti trem pogojem:

• Prostor, ki je zavarovan pred različnimi pritiski, pričakovanji, ocenjevanji.
• Prisotnost ostalih udeležencev, ne kot opazovalec, ampak kot soigralec v igri.
• Prisotnost servanta (pomočnika pri igri), ki je zavezan vlogi pomoči v služenju.

Slikarnica Jolande Kraner

Po zgledu Arna Sterna je mag. Jolanda Kraner, ki je tudi avtorica slovenske knjižice Organski spomin, leta 2015 ustanovila prav takšen prostor, t.j. Slikarnico – prostor sreče, kjer se dogaja igra s slikanjem.

Vplivi Igre s slikanjem na osebnost so številni, med drugim: 

• v udeležencu pusti izjemno dobre učinke,
• pozitivno vpliva na samopodobo,
• razvoj samozaupanja, sprejemanja samega sebe, samospoštovanja,
• obuditev spontanosti,
• občutje pristnega veselja,
• globoka sprostitev,
• izboljšanje koncentracije,
• zgradi in utrdi stik z lastno resnično osebnostjo.

Mag. Jolanda Kraner je specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka z licenco v socialnem varstvu, inštruktorica metode TRE 1. stopnje, praticienne-servante du jeu de peindre (pomočnica pri igri s slikanjem – servantka). Leta 2005 je ustanovila zavod Družinski center Kairos, kjer se kot terapevtka posveča posameznikom, parom in družinam. Njena naravnanost je pomagati ljudem, da vzpostavijo zdrav odnos do sebe, kar je najpomembnejši temelj za zdrave medsebojne odnose.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord