2. 4. 2022, 07:00

Kaj narediti, ko ima vaš otrok najljubšega starša – in to niste vi

Profimedia

Mama pride v otrokovo sobo, da mu zaželi lahko noč, otrok pa reče, da bi raje videl očija. Ali pa se mama odpravlja na druženje s prijateljicami in otrok dobi histerični napad, ker noče biti sam z očetom. "Hočem mamico," kriči malo dete, vi pa se le sprašujete, kaj ga je privedlo v tako izrazito favoriziranje.

Zakaj se zgodi

Malčki in predšolski otroci so znani po tem, da imajo zelo močne preference. Marsikateremu staršu je poznana situacija, ko otrok želi ves čas nositi samo eno majico ali pa vztraja, da je vsak večer na krožniku njegova najljubša hrana. Ti mali odraščajoči ljudje se znajo vkopati v svoje koncepte, ki odraslim nikakor niso jasni, pri njih pa vztrajajo preko vseh meja razuma. To vključuje tudi izbiranje 'ljubšega starša'.

Dobra novica? Favoriziranje pomeni predvsem, da se otrok čuti zelo blizu izbranemu 'ljubšemu staršu'. Kot še razlagajo strokovnjaki, gre pri favoriziranju za zanke odraščanja in osebnostnega zorenja, ko otrok razmišlja dlje kot le o svojih trenutnih potrebah.

Pri starejših otrocih, tudi v zgodnjih najstniških letih, lahko favoriziranje pomeni, da ima otrok več skupnega z enim staršem kot z drugim, da nekatere stvari z izbranim staršem lažje komunicira in se mu zato bolj odpre. Se pa favoriziranje pogosto razvije tudi kot posledica ločitve.

Kaj pravi znanost

Novejše raziskave so odkrile genetski fenomen, ki razvija teorijo, da na favoriziranje lahko vplivajo – geni. Dr. Howard Chang, ki je svoje odkritje pred časom objavil v Nature Genetis, razloži, da imamo ljudje v možganih vezje, ki vključuje vse genetske informacije naših staršev. Na ta način otrok podeduje značilnosti tako mame, kot tudi očeta.

Znanstveniki so dolgo časa verjeli, da možgani potem naključno izbirajo med vsemi temi informacijami in tudi naključno menjajo med genetskima zapisoma mame in očeta. Changova študija pa razkriva, da možgani lahko favorizirajo genetsko kopijo enega starša. Še več, ko se potem možgani fiksirajo na izbrano genetsko kopijo, se to lahko odraža celo v več celičnih generacijah, morda pa tudi pri nadaljnjih potomcih.

Kaj narediti, če niste favoriziran starš?

Stroka pravi, da si morajo starši najprej zapomniti, da otrok ne izraža čustev glede favoriziranja enega starša zato, da bi se drugi starš počutil slabo. Zato se otroku to ne sme očitati, prav tako ga zaradi te odločitve ne smemo kaznovati.

"Raje raziščite razloge, zakaj je otrok začel favorizirati drugega starša, saj boste tako lahko našli ustrezne rešitve. To ne pomeni, da morate spreminjati omejitve, ki jih ima otrok zastavljene, prav tako se ne zatekajte k podkupovanju ali spreminjanju pravil. Običajno se ta težava reši zgolj s posvečanjem nekoliko več časa otroku," je za Metro povedala družinska svetovalka Kirsty Ketley.

Če se odtujevanje od enega starša nadaljuje ali celo povečuje, pa strokovni delavci svetujejo pogovor z otrokom, v katerem naj starš izpostavi predvsem pomembnost družine, povezanosti med družinskimi člani in skupnim sodelovanjem.

Pomembno je tudi bolj intenzivno povezovanje na čustveni ravni – otroci se najbolje odzivajo na aktivnosti, ki jih povezujejo s starši. 

Viri: Metro, Parent Herald, stanford.edu

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.