Kaj potrebujete za delo na domu? Zoom in pravo pogodbo o zaposlitvi.

Na ta način je hitro postalo nova normalnost za marsikatero podjetje. Glede na statistične podatke naj bi med aktualno krizo delo na daljavo postalo običajna praksa vsaj za 30% delovno aktivnega prebivalstva v Evropi.

Do 2025 naj bi večina vsaj nekaj dni v mesecu delala od doma

Pozitivna izkušnja in sodobna tehnologija sta pokazali, da mnoga delovna mesta ne zahtevajo prisotnosti v pisarni. Prav tako smo lahko videli, da delo na domu prinaša mnoge pozitivne učinke za delavca, ki se kažejo predvsem v:

• prilagodljivosti urnika za lažje usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti,
• višji produktivnosti,
• zniževanju obremenjenosti/ stresa,
• prihranku časa, namenjenega vožnji v službo,
• nevezanosti dela na delovne prostore delodajalca (delavec lahko delo praktično opravlja kjerkoli),
• možnosti dela tudi v času, ko stiki med ljudmi predstavljajo zdravstveno tveganje,
• vplivu na okolje,
• in manjši obremenjenosti infrastrukture.

Zaradi tega so mnoga podjetja možnost dela na domu ohranila tudi po tem, ko so se druga področja naših življenj vrnila v normalne tire. To pa naj bi bil šele začetek. Po podatkih revije Forbes naj bi do leta 2025 približno 70 % delovne sile vsaj pet dni v mesecu delalo na daljavo.

Kaj sploh je delo na domu?

Glavna razlika med opravljanjem dela na domu in “klasičnim” opravljanjem dela v prostorih delodajalca je ravno v kraju opravljanja dela in svobodi, ki jo pri tem ima delavec. Po drugi strani pravice tega ostajajo enake, kot če bi delo opravljal v delovnih prostorih  delodajalca.

Dva dneva v delovnem tednu delam od doma. Ali bi moral skleniti novo pogodbo?

Delo na domu se lahko izvaja kot pogodba o zaposlitvi:

• za nedoločen čas,
• za krajši delovni čas (nekaj ur na dan) oz. le nekaj dni na teden,
• za celoten delovni čas,
• za dopolnilno delo,
• za poln delovni čas pri več delodajalcih.

Torej, tudi če na primer delavec delo opravlja nekaj dni od doma in nekaj dni iz pisarne, pri tem pa je taka organizacija dela trajnejša in stalna, je treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi in v njej definirati ključne elementa dela na domu. To pa zato ker je kraj opravljanja dela zelo pomembna okoliščina delovnega razmerja in delodajalec ne more delavca napotiti na drug kraj, če za to nista ustrezno dogovorjena.

Pred organiziranjem dela na domu mora delodajalec tudi preveriti pogoje dela, zagotoviti varstvo pri delu in o takšnem načinu dela obvestiti inšpektorja.

Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi za delo na domu?

Ključno, kar morata delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi poleg preostalih obveznih sestavin definirati, je naslednje:

• kraj opravljanja dela (na domu ali v kraju po izbiri delavca),
• razporeditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitka,
• obseg opravljanja dela na domu (celoten delovni čas ali del, le določeni dnevi ali možne kombinacije teh načinov),
• čigava sredstva (tj. računalnik ipd.) se uporabljajo in višina nadomestila, če se uporabljajo sredstva delavca.

Kaj, če se delo na domu opravlja zgolj izjemoma/občasno?

Če posameznik delo na domu opravlja samo izjemoma, tj. v  primeru posebnih nalog v dogovoru z delodajalcem, gre za drugačno situacijo. Mnenja, ali je pri tem vseeno potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi in kakšne obveznosti ima delodajalec, se razlikujejo. Zagotovo je v vsakem primeru potrebno soglasje delavca, zato priporočamo, da v kolikor si želita delavec in delodajalec dogovoriti za takšen način opravljanja dela, da se predhodno posvetujeta z ustreznim strokovnjakom, ki bo situacijo preučil in svetoval pri urejanju konkretnega razmerja.

Odreditev dela na domu v času izjemnih okoliščin

V izjemnih okoliščinah, kot so. potres, požar in epidemija, zakon dovoljuje tudi poenostavljeno enostransko odreditev dela na domu. Pri tem ni potrebno soglasje delavca in tudi ne sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Vseeno je treba takoj, ko je to možno, o tem obvestiti inšpektorat za delo ter poskrbeti za varnosti in zdravje pri delu. Zakonska podlaga za takšno odreditev dela odpade, ko se zadeve takšne okoliščine prenehajo.

Članek pripravila pravnika Kristjan Bezgovšek, mag. prava in Primož Rojac, univ. dipl. prav., LL.M. člana ekipe IURALL