20. 3. 2022, 06:00 | Vir: STA

Kaja Širok: "Narediti je potrebno korak nazaj, da lahko potem naredimo tri naprej."

Anže Malovrh/STA

Nova direktorica novogoriškega zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025 Kaja Širok je v pogovoru povedala, da bo za uresničitev vseh zastavljenih ciljev potrebovala močno in usposobljeno ekipo sodelavcev. 

Kot je poudarila, si bo prizadevala, da bo EPK GO! 2025 zgodba o uspehu in novi pilotni model prihodnjih EPK.

"Evropska prestolnica kulture je izjemno kompleksen projekt. Že iz vseh zgodb po Evropi je znano, kako težko je bilo dejansko zagnati takšno zgodbo," je poudarila Katja Širok, ki je sodelovala že pri snovanju prijavne knjige za EPK GO! 2025.

Obenem jo žalosti, da "po enem letu od imenovanja Nove Gorice za EPK skupaj z Gorico prihaja do zelo navzkrižnih mnenj glede tega, kaj se dogaja, in predvsem srčno upam, da bomo z delom, ki ga bomo opravili že v letošnjem letu, lahko upravičili zaupanje prebivalcev na obeh straneh meje".

Kot je pojasnila, je gradnja nove stavbe za namene EPK na Trgu Evrope pod vprašajem, čeprav je bilo za razpis za izbiro najboljšega idejnega projekta potrošenega že veliko denarja. Pri tem prihaja do zapletov, saj zemljišče na italijanski strani meje ni v državni lasti, prav tako pa ne bi smeli posegati pod zemljo, kot je bilo načrtovano pri izbranem projektu. Vendar iščejo rešitve, je povedala.

"Želja je bila čim prej narediti nekaj dobrega in čim prej začeti uresničevati ta skupni obmejni prostor, ki bi zaživel kot nekakšen kulturni okoliš," je poudarila in dodala, da se je izkazalo, da je bilo preuranjeno in je potrebno narediti še kakšno študijo več. "Tukaj je bilo resnično veliko birokracije in še vedno jo je pri stvareh, pri katerih nismo niti razmišljali," je pojasnila.

Kljub dobrim željam, da se nekaj naredi za ljudi v obmejnem prostoru, je bilo treba "narediti korak nazaj, da lahko potem naredimo tri korake naprej. In upam, da jih bomo lahko do konca leta vse predstavili; na določene študije še vedno čakamo", je pojasnila.

Prav tako bi lahko težavo predstavljal mozaik sredi trga, ki so ga ljudje že sprejeli za svojega in ga zato želijo ohraniti tudi v prihodnje. Mozaik je od leta 2004, ko je bil postavljen, pridobil na simbolni vrednosti in je postal zelo pomemben. Obenem pa je za obiskovalce tega prostora to zelo zanimiva kulturna atrakcija. "Ljudje, ki pridejo sem, se ob mozaiku slikajo z eno nogo v eni in drugo v drugi državi," je pojasnila.

Skupno kulturno območje, ki ga obe Gorici skupaj gradita, vključuje celotno Kolodvorsko ulico, od Mostovne do mejnega prehoda na Erjavčevi ulici pa vse do Rafuta. "To je ta širok kulturni prostor, v katerem želimo vzpostaviti veliko mehkih vsebin," je poudarila Kaja Širok.

Opozorila je še na infrastrukturo. Kot je povedala so v prijavni knjigi omenjeni tri temeljni projekti, ki morajo biti realizirani. Eden je obnova vile Rafut, drugi obnova vile Louisa, ki sodi v italijansko domeno. Nova stavba, ki naj bi zaživela na meji in naj bi na nek način utelešala zgodbe 20. stoletja iz perspektive ljudi, ki v tem prostoru živijo, ter gradila neko novo kulturno vsebino in tudi turistično ponudbo, pa je Epicenter. "Tu želimo kreirati skupni evropski prostor spominjanja, ki temelji predvsem na spominjanje družinskih zgodb, malega človeka, mešanih zakonov, torej kakšno zgodbo so naši predniki v tem prostoru realno živeli," je še povedala direktorica novogoriškega zavoda EPK.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord