Kako je Gari Kasparov zakopal bojno sekiro z umetno inteligenco

Gari Kasparov je tisti ruski šahovski mojster, večkratni svetovni prvak in najverjetneje najboljši šahist na svetu, ki ga je leta 1997 premagal IBM-ov superračunalnik Deep Blue. Dogodek stoletja je bil naslednji dan ovekovečen na naslovnicah vseh časopisov sveta, naslovi pa so si bili podobni kot jajce jajcu: ’Človek izgubil proti računalniku’.

Nekaj naslednjih let je zgodovinski dvoboj med človekom in računalnikom postavilo v novo perspektivo.

Računalniki so medtem postajali vse močnejši in prišli v praktično vsak dom, pametni telefoni pa so danes vsaj tako zmogljivi v premagovanju šahovskih velemojstrov, kot je bil zmogljiv čudež tehnike iz leta 1997. Še več. Napredek pri razvoju umetne inteligence zadnjih nekaj let jasno kaže, da stroji že postajajo tudi samoučeči tako, da igro razvijajo in raziskujejo sami od sebe.

Vrnil se je tudi Gari Kasparov, le da tokrat na mizi, za katero je sedel, ni bilo šahovnice.

Dobri dve desetletji po zgodovinskem obračunu z inteligentnim strojem je najverjetneje najboljši šahist vseh časov postal častni gost okrogle mize z eksperti za umetno inteligenco v New Yorku, natančno v tisti dvorani, v kateri je nekoč potekal zgodovinski dvoboj.

Priznani spletni medij Wired je ob tej priliki z njim opravil nadvse zanimiv intervju, v katerem je najprej odgovoril na vprašanje, ki nas vse najbolj zanima: Kako se je vrniti na prizorišče, kjer ste izgubili z Deep Blue?

»Zakopal sem bojno sekiro,« je bil jasen Gari Kasparov.

»Na koncu dneva postane jasno, da tisti dvoboj ni bilo prekletstvo, ampak blagoslov. Bil sem del nečesa izjemnega. Pred dvemi desetletji tega seveda nisem videl tako. Od takrat do danes pa se je veliko tega zgodilo. Vsi delamo napake. Vsi kdaj izgubimo. Pomembno je le, kako se s svojo zmotljivostjo soočimo in kako prenesemo negativno izkušnjo. In 1997 je bila izjemno neprijetna izkušnja. Pa vendar me je naučila, kaj prinaša prihodnost. Prinaša sodelovanje med človekom in računalnikom. Mislili smo, da smo nepremagljivi, pri šahu in njemu podobnimi igrami. Potem pa nas je vse zmogljivejša umetna inteligenca počasi izrinila na rob. Kar pa ne pomeni, da je življenju že odklenkalo. Najti moramo način, da nastalo situacijo obrnemo sebi v prid,« se je razložil in dodal:

»Velikokrat sem povedal, da sem bil prvi intelektualni delavec, katerega službo je ogrozil računalnik. Danes to uporabljam kot iztočnico, da ljudem nato sporočim nekaj veliko pomembnejšega. Ker, saj veste, potem nihče zares ne pričakuje, da bi bil lahko naklonjen računalnikom.«

Medtem ko stroka onkraj luže miri domačo javnost s podatkom, da je zaradi robotizacije v bližnji prihodnosti ogroženih zgolj 14 odstotkov (ameriških) služb, ima Gari Kasparov naslednji nasvet za taisto javnost: »Vsaka tehnologija najprej uniči službe, šele nato pričnejo nastajati nove. In če pogledamo statistike, ostanejo zgolj štirje odstotki poklicev, za katere je nujna človeška kreativnost. To pomeni, da ostalih 96 odstotkov služb, jaz jim rečem kar zombi službe, že odpisanih. Mrtve so. Vi samo tega še ne veste.«

»Zadnjih nekaj desetletij se je od ljudi zahtevalo in pričakovalo, da bodo delali kot roboti, zdaj pa se pritožujemo, ker so vsi ti poklici ogroženi. Ja pa seveda so. Zdaj imamo priložnost, da ustvarimo takšne službe, v katerih bodo do izraza prišle naše močnejše plati. Po drugi strani pa nas je ravno zaradi napredka tehnologije večina izmed nas še vedno živih. Živih za to, da se lahko pritožujemo nad tehnologijo. To sta dve plati istega kovanca. Zdi se mi pomembno, da prenehamo negodovati in se raje čim prej zazrimo v prihodnost.«

Tekom intervjuja, ki vam ga toplo priporočamo v branje, Kasparov pokaže, da je na tekočem z najnovejšimi dognanji.

»Tam zunaj že obstajajo zelo raznoliki stroji, na ljudeh pa je, da njihovo vlogo prepoznajo. Osebno vidim ljudi v tej novi prihodnosti v vlogi nekakšnih pastirjev,« je bil še jasen Kasparov, ki je pred leti med drugim že sodeloval z ekipo Alphabet’s DeepMind, da bi tako skupaj popravili slabosti v šahovski igri pri AlphaZero.

Da se je Kasparov prav zares spravil (in pomiril) z umetno inteligenco, pa dokazuje še ena modra misel, ki si jo izposojamo iz intervjuja:

"Ljudje pravijo, oh, umetno inteligenco moramo narediti bolj etično. Kakšna neumnost! Monopol nad zlom imamo ljudje. Problem ni umetna inteligenca. Problem so ljudje, ki umetno inteligenco zlorabljajo, da bi škodovali drugim ljudem."

Celoten intervju z Garijem Kasparovim si lahko preberete na spletni povezavi:

• Defeated Chess Champ Garry Kasparov Has Made Peace With AI

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere