L. PA. | 23. 6. 2023, 19:00
Objavljanje razgaljenih otrok na družbenih omrežjih: ali vplivneži sploh razmišljajo o posledicah?
Ob sporni objavi Katke Bogataj: kako daleč gredo lahko vplivneži pri objavljanju otrok na družbenih omrežjih?
Nikki Phillipi je ameriška vlogerka, ki ima na kanalu YouTube več kot milijon naročnikov. Z možem Danom sta nameravala pred leti posvojiti otroka iz Tajske. A ko sta izvedela, da ima agencija, prek katere sta se dogovarjala za posvojitev, v pogodbi klavzulo, ki bi jima za leto dni prepovedovala, da na spletu objavljata karkoli v povezavi z otrokom, sta si premislila in to tudi javno naznanila.
"Mislim ... Nikki ima navsezadnje YouTube kanal, deliva ogromno vsebin iz najinega življenja," je odločitev med drugim pojasnil njen partner.
Odziv sledilcev, pričakovano, ni bil najboljši. Mnogi so menili, da je ustvarjalcema pomembnejše dejstvo, da bosta otroka lahko izkoriščala za vsebine, oglede in klike, kot pa sam otrok.
Kako daleč so pripravljeni za oglede iti starši?
Da so otroci postali sredstvo za povečevanje ogledov in popularnosti na družbenih omrežjih, je jasno že nekaj časa. Novinarka New York Timesa Kathryn Jezer-Morton je v članku Ali so mame pred družabnimi mediji sploh obstajale? analizirala spremembe v digitalnem starševstvu in ugotovila, da je oblika že zdavnaj prevladala nad vsebino.
To se je začelo dogajati, ko je bloge o starševstvu zamenjal Instagram, prihod TikToka, ki omogoča še bolj dinamično deljenje posnetkov iz družinskega življenja, pa je situacijo samo potenciral.
"Začela se je komercializacija pripovedovanja zgodb," meni Mortonova. "Ljudje so opazili, da lahko zaslužijo z navdihujočimi vsebinami, ker imajo znamke take vsebine najraje."
Tako so se konstruktivne vsebine o starševstvu umaknile lepim, stiliziranim družinskim fotografijam, smešnim posnetkom otrok in tako dalje.
Tovrstne vsebine so najpogosteje prisotne tudi med starši-vplivneži v Sloveniji. Mednje denimo spadata Katka in Katja Bogataj, znani LGBT aktivistki. Pred nekaj dnevi je Katka Bogataj uživala v sproščeni otroški igri s hčerko Hano Julijo.
Hčerka je bila slečena in v nekem trenutku je igrivo ugriznila v mamičine nožne prste. Vplivnica je vse to posnela in trenutek objavila na svoji Instagram zgodbi s "šaljivim" pripisom: "Fetiš ima pa po mamici @mrsbogataj" (njeni partnerici Katji, op. a.).
In zgodil se je pogrom. Objavo so pograbili predvsem zagovorniki tradicionalnih vrednot in jo izkoristili za anti-LGBT propagando.
Toda če kaj, ta objava kaže predvsem na to, da vplivneži še vedno nimajo občutka, kakšno škodo lahko svojim otrokom povzročijo z deljenjem pretirano intimnih trenutkov.
Različne organizacije za varnost na internetu na primer že leta opozarjajo, da so družbena omrežja igrišče za pedofile, ki prežijo na fotografije otrok, ki jih vplivneži tako radodarno objavljajo na družbenih omrežjih, in jih delijo na platformah, namenjenih posameznikom, ki jih privlačijo otroci.
Poleg tega se lahko otrok, če starši nepremišljeno delijo vse njihove korake in tudi kakšne sramotne epizode, teh objav pozneje sramuje. Iz tujine že poročajo o primerih, ko otroci tožijo starše za deljenje trenutkov iz njihove otroške intime na družbenih omrežjih.
Ni pa zanemarljivo niti to, da lahko le ena nespametna objava uniči ali vsaj močno zamaje "brand", ki ga je neka vplivnica ali vplivnež skrbno gradila skozi leta. Katja in Katka sta kot najbolj izpostavljen istospolni par pri nas namreč vseskozi uživali veliko podporo javnosti.
Starši menijo, da tveganja pri deljenju otrok niso dovolj velika
"Gre za svojstven paradoks: pogosto slišimo, kako so otroci na družbenih platformah ranljivi, na vsak način jih želimo zavarovati pred nevarno tehnologijo, tako rekoč v istem zamahu pa nekateri starši skozi tako imenovano kulturo 'sharentinga' otroke javno ves čas izpostavljajo," je leta 2021 za Mladino povedala profesorica in doktorica medijskih in komunikacijskih študij na Fakulteti za družbene vede Tanja Oblak Črnič.
"Nekateri starši celo vedo, v kaj se s pretiranim izpostavljanjem otroka na družabnih omrežjih spuščajo, a menijo, da tveganja niso dovolj velika, da se jih to ne tiče, da imajo pri tem nadzor in da se bodo na morebitne težave odzvali, ko oziroma če bo treba."
To se je zdaj zgodilo v primeru Katke Bogataj, ki se je bila prisiljena za sporno objavo javno opravičiti, saj so jo nekateri prijavili tudi na Center za socialno delo in policijo, ravno tako se je morala zagovarjati podjetju Lidl, ki z njo sodeluje.
Sicer pa strokovnjaki že dolgo opozarjajo tudi na to, da bi morali resneje zakonsko zamejiti tudi izkoriščanje otrok v trženjske namene, trenutno je oglaševanje prek vplivnežev na družbenih omrežjih namreč siva cona, kjer ni nobenega nadzora ali regulacije.
O tem je, je poročala Mladina, pred časom že pisala strokovnjakinja za družbena omrežja in spletno trženje Tamara Langus, ki je v povezavi s starši blogerji opozorila na primere uporabe otroka kot modnega dodatka/modela in s tem prikritega oglaševanja (otrok mame blogerke je oblečen v oblačila modne znamke, za katero ni takoj jasno, da blogerka sodeluje z njo).
View this post on Instagram
"Ko govorimo o sponzorskih objavah, gre po mojem mnenju za komodifikacijo otrok. Ta komodifikacija je prostovoljna, zavestna, sicer pogojena s potencialnimi finančnimi implikacijami, a jo vseeno vidim kot individualizirano samopropagando, v kateri prihaja do objektivizacije in s tem komodifikacije otroka," je za omenjeni medij še povedala Tanja Oblak Črnič.
