Malcom Gladwell o tem, zakaj po VEČ URAH pogovarjanja z neznanci, o njih praviloma veste MANJ!

Raziskava harvardskega ekonomista Sendhilla Mullainathana, ki je skupaj s tremi vrhunskimi računalniškimi strokovnjaki in strokovnjakom za sodno varščico s Čikaške univerze v svoj opazovani vzorec zajel sodne zapise o zaslišanju 554.689 obtožencev v New Yorku med letoma 2008 in 2013, je pokazala, da so jih več kot 400.000 izpustili na prostost.

Mullainathanova ekipa je nato izdelala sistem z umetno inteligenco, ki je nato dobil ’ukaz’ naj sestavi seznam 400.000 oseb, ki bi jih izpustil na prostost. Tako so želeli ugotoviti, ali se bolje odloča človek ali stroj. To so storili tako, da so oba seznama primerjala glede na podatke o taistih obtožencih, ki so po pologu varščine prišli na prostost in storili manj kaznivih dejanj.

»Rezultati so bili presenetljivi. Za osebe s seznama, ki ga je sestavil računalnik, je bilo kar za 25 odstotkov manj verjetno, da med čakanjem na sodno obravnavo storijo kaznivo dejanje, kakor za osebe s sodnikovega seznama. 25 odstotkov! Stroj je v tem tekmovanju dobesedno zmlel človek.«

Nadaljevanje raziskave je nato razkrilo še eno ’nevarno’ zanimivost.

Tudi sodniki, tako načitani in ’vajeni’ presojanja karakterjev, so zgolj ljudje. In medtem ko se računalnik in sodnik odločata na podlagi podatkov iz obtoženčeve kartoteke, v kateri so navedeni osebni podatki, minuli prekrški, pričanje tožilca in zagovornika, pa se pomenljiva razlika, katere posledice so nato sodnikove pogostejše zmote, zgodi v sodni dvorani. Sodnik ima obtoženca pred seboj, medtem ko ga računalnik ne more videti.

Avtor številnih knjižnih uspešnic in eden najbolj znanih publicistov na svetu, Malcom Gladwell, v knjigi Pogovarjanje z neznanci skozi nazorne primere iz zgodovine in psihologije razkrije mehanizme, ki ljudem brani učinkovito prepoznati lažnivce in kriminalce, in bralce opozori na pomenljivo resnico. Neznance je v resnici presneto težko spoznati.

Eden od številnih primerov, ki jih je Malcolm Gladwell nanizal v svoji knjigi, je bil tudi tisti, ki je bil povezan z veliko zmoto Nevillea Chamberlaina, ko je ta leta 1938 prišel s še enega srečanja z Adolfom Hitlerjem v Nemčiji.

Takole je svoji sestri Idi poročal o svojih prvih vtisih:

»Na polovici stopnišča je gologlav stal Fuhrer, odet v težak svetlo rjav plašč z rdečim trakom s svastiko na rokavu in vojaškim križcem na prsih. Nosil je črne hlače in črne lakaste čevlje. Ima rjave, ne črne lase modre oči, njegov izraz je še kar neprijeten, še posebej takrat, ko je zamišljen. V celoti ni videti prav nič posebnega. V množici ga človek ne bi niti opazil, mimogrede bi ga imel za soboslikarja, kar tudi je.«

Hitler je takrat Chamberlaina odvedel v kabinet, pogovor pa naj bi bil občasno tudi razgret, saj je Hitler med drugim rekel celo: »Pripravljen sem tudi na možnost svetovne vojne!« Pa vendar j Chamberlain naslednje jutro odletel nazaj v Anglijo, sestri v pismu pa zapisal, da mu je uspelo vzpostaviti določeno zaupanje, ’kar naj bi bil tudi njegov namen’, Hitlerja pa ocenil kot zaupanja vrednega.

Danes Chamberlainov pogajanja s Hitlerjem veljajo za eno od največjih napak druge svetovne vojne.

In Chamberlain v svoji zmotni oceni Hitlerja še zdaleč ni bil edini. Podlegel mu je tudi njegov zunanji minister lord Halifax, plemič in odličnjak z Etona in Oxforda, pa tudi diplomat Nevile Handerson, ki se je s Hitlerjem sestal, ta pa mu je nadel celo vzdevek ’mož z nageljčkom’, ker je zavihku suknjiča vedno nosil ta cvet.

Po drugi strani pa Winston Churchill nikoli ni niti za trenutek verjel, da je Hitler kaj drugega kot hinavski nasilnež.

»In vendar je o Hitlerju je le bral in ga ni poznal osebno,« pripominja Gladwell in nadaljuje: »Tudi Chamberlainov član ministrskega kabineta Duff Cooper je imel enako jasen pogled. Zgrožen je poslušal Chamberlainovo poročanje o sestanku s Hitlerjem. Pozneje je protestno odstopil z vladnega položaja. Je Hitlerja poznal? Ni ga.«

Da bi to težko bilo le naključje, dokazuje tako uvodni njujorški eksperiment z umetno inteligenco in sodniki, kot tudi številni drugi primeri iz resničnega življenja, ki jih je za potrebe svoje knjige zbral in popisal Malcolm Gladwell.

»Agenti Cie ne razumejo svojih vohunov, sodniki ne razumejo obtožencev in premierji na razumejo nasprotnikov. Prvi vtisi o neznancih nas begajo. Nekateri se lovijo še po več mesecih naporov, da bi dojeli neznanca. Nekateri imajo težave, ko nekoga srečajo le enkrat, drugim imajo enake težave, ko se z nekom spet in spet srečujejo. Nikakor jim ne uspeva, da bi ocenili neznančevo iskrenost. Težave imajo z ocenjevanjem neznančevih namer. Prava godlja.«

Za več branja na dano temo priporočamo …

Pogovarjanje z neznanci

Knjiga Pogovarjanje z neznanci je še ena izjemna Gladwellova intelektualna pustolovščina, ki je obenem izzivalen, ponekod pa tudi kontroverzen sprehod skozi zgodovino, psihologijo in škandale, o katerih ste brali v zgodovinskih knjigah ali pa jih videli v vsakodnevnih novicah. Malcolm Gladwell razišče prevare Bernija Madoffa, samomor Sylvie Plath, pedofilske škandale in nepojasnjene smrti, ter nam ponudi novo razumevanje zgodb, za katere mislimo, da jih popolnoma poznamo.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel