Misterij, ki vzbuja srh: rudarji so našli krsto z mrtvo princeso, telo je bilo ohranjeno, koža pa rožnate barve: potem se je začela grozljivka

Zagotovo gre za zgodbo, ki spada na področje neotipljivega - in prav zato (ter zaradi tega, kar je takrat naredila oblast) še dandanes buri domišljijo.

Pred nekaj več kot pol stoletja je med prebivalci Kemerovske oblasti (subjekt Ruske federacije s statusom oblasti v južnem delu Sibirskega zveznega okrožja v azijskem delu Rusije) postala priljubljena legenda. Ljudje so si jo pripovedovali po tiho, bila je izjemno skrivnostna. Če bi znanstveniki lahko dokazali njeno verodostojnost, bi takoj spremenila svet - in vse, kar smo vedeli o njegovi preteklosti ter si lahko predstavljali o njegovi prihodnosti, poroča portal Kurir.rs.

Zgodba pravi, da so rudarji v majhni vasi Ržavčik odkrili sarkofag, v katerem je ležala mlada ženska. Ni jasno, koliko časa je lepotica počivala pod zemljo, a bila je videti, kot da je živa: njene sive oči so bile odprte, koža pa rožnata. Vaščani so dekle poimenovali Tisuljska princesa, nekaj dni pozneje pa so jo odpeljali vojaki in znanstveniki. Skoraj 50 let so vse informacije o njej ostale zaupne, drobci, ki so pozneje prišli v javnost, pa niso razjasnili skrivnosti princese. Nekateri jo imajo skoraj za boginjo, ki bo nekega dne rešila človeštvo, drugi jo imajo za izmišljotino. Obe teoriji imata svoje zagovornike.

Skrivnostno odkritje je pretreslo vas

Za majhno vas Ržavčik je bilo leto 1969 zelo nenavadno. Maja je Kemerovsko oblast prekril sneg. Ves mesec je bil hladen, jesen pa je bila čarobna. Novica o skrivnostnem odkritju je pretresla vas. Na dan, ko so lokalne novice objavile članek, je prav vsakega vaščana spreletel srh. Septembra 1969 so delavci v premogovniku namreč odkrili nenavaden sarkofag. Našli so ga po naključju: med čiščenjem rovov v popolni temi je eden izmed rudarjev zagledal snežno bel marmor.

Sarkofag je ležal na globini 70 metrov in bil okrašen z vzorci. Da bi ga dvignili na površje, so morali uporabiti vso razpoložljivo opremo, dolgo so tudi poskušali odpreti pokrov sarkofaga. Poskusili so s kladivom, vzvodom in žago, vendar neuspešno. Zdelo se je, da je pokrov zlepljen z nekakšnim lepilom, vendar ga je sonce omehčalo, tako da so lahko vaščani pokukali v notranjost. Pričakovali so nagubano mumijo, vendar je v sarkofagu ležalo čudovito dekle z odprtimi očmi.

Nosila je svetlo obleko s cvetličnim vzorcem, stara naj bi bila približno 30 let, visoka 180 centimetrov, roke pa je imela mirno prekrižane na trebuhu. Najbolj nenavadno pa je bilo, da ni le ležala v sarkofagu, bila je popolnoma potopljena v bistro tekočino. Ko so tekočino poskušali izprazniti, je njen obraz počrnel in bil videti ožgan. Ko so tekočino vrnili, se je koža spet obarvala rožnato. Ob njej so našli črno skrinjico neznanega namena. Dekle, ki naj bi prišlo iz preteklosti ali prihodnosti, so poimenovali Tisuljska princesa.

Vmešal se je KGB

Sarkofag so sprva pripeljali v vas in ga razstavili, vendar ne za dolgo. Takoj ko je Moskva izvedela za princeso, je v Ržavčik prispel KGB in začel lastno preiskavo. Najdišče so ogradili, sarkofag pa poslali v znanstveni center v Novosibirsku. Vojaško osebje je hodilo od vrat do vrat, zaplenilo vse časopise, ki so omenjali Tisuljsko princeso, ter zbiralo podatke o vseh, ki so tisti dan delali v rudniku.

Teden dni pozneje so v vasi organizirali predavanje, da bi preprečili širjenje govoric, ki so postajale vse bolj mistične. Profesor je pojasnil, da je ženska v sarkofagu stara 800 milijonov let. V tistem času na Zemlji še ni bilo dinozavrov, verjelo se je, da so svetu vladale rastline. Genetska analiza naj bi pokazala, da ni bila nezemljanka, niti Rusinja, temveč je izvirala iz civilizacije, veliko naprednejše od naše. Obleka je bila iz neznanega materiala, sestava tekočine pa prav tako neznana. Znanstvenik je obljubil, da bodo vaščani obveščeni o rezultatih raziskav, vendar je primer ostal skrivnost skoraj pol stoletja. Govorilo se je, da bi potrditev pristnosti odkritja ovrgla Darwinovo teorijo evolucije.

Manj informacij - več govoric

Domneva se, da je skrinja z žensko nekoč stala v leseni konstrukciji sredi gostega gozda. Sčasoma naj bi se ta porušila in brez prisotnosti kisika v stotinah milijonov let spremenila v monolitno plast premoga. Manj ko je bilo informacij, več je bilo govoric. Rudnik so zaprli, znanstveniki pa so nadaljevali izkopavanja. Govorilo se je, da so na istem območju našli še dva sarkofaga, vendar mlajša – stara okoli 200 milijonov let.

Novinar, ki je prvi pisal o odkritju, je prijateljem povedal, da ga zasledujejo skrivnostni ljudje. Opustil je prizadevanja, da bi odkril resnico, in zapustil poklic. Tudi drugi prebivalci, ki naj bi imeli stik s princeso, so poročali o čudnih dogodkih. Rudarji so priznali, da je eden izmed njih poskusil tekočino iz sarkofaga.

Sprva se ni zgodilo nič, leto dni pozneje pa so ga našli mrtvega na pragu njegove hiše. Nekaj mesecev pred smrtjo naj bi začel izgubljati razum in se obnašati, kot da ga nekaj preganja. Ko so se novinarji skoraj pol stoletja pozneje vrnili k zgodbi, so ugotovili, da je le še malo takratnih rudarjev živih. Vsi so trdili, da nikoli niso slišali za Tisuljsko princeso. Po koncu raziskav so jašek zasuli. Tudi danes naj bi bilo območje nemirno: govorijo, da je radijski signal slab, kompasi pa se obnašajo nenavadno.

Resnica ali lepa legenda?

Zgodba je znova prišla v ospredje leta 2002, ko je o njej pisal tednik Arkaim iz Zlatousta. Avtor Oleg Kuliškin je povedal, da je za odkritje izvedel po naključju, od, nekdanjega polkovnika KGB. V članku je zapisano, da so ob jezeru Berčikul, šest kilometrov od najdišča, v strogi tajnosti potekala obsežna izkopavanja. Lokacijo so varovali vojaki in policija. Govorilo se je, da so na otokih odkrili starodavno kameno grobišče.

Nekateri strokovnjaki menijo, da obstaja še veliko neznanih podrobnosti, ki ostajajo zaupne. Domnevajo, da je na Zemlji morda nekoč obstajala napredna civilizacija, katere uničenje ostaja skrivnost. Drugi menijo, da je legenda izmišljena. Morda je bila razširjena za privabljanje turistov, čeprav kraj ni posebej obiskan.

Preberite še:

Uradna spletna stran Tisuljskega okrožja omenja odkritje iz leta 1969, a navaja, da niso našli nobenega očividca, profesionalni arheologi pa informacij ne komentirajo. Skeptiki poudarjajo, da konec šestdesetih let v bližini Ržavčika niso izvajali industrijskega izkopa premoga, genetsko testiranje pa takrat še ni obstajalo.

Datumi, kraj odkritja in imena rudarjev se v različnih člankih razlikujejo. Domnevno so sarkofag skoraj takoj odpeljali v Novosibirsk in o njem ni bilo več mogoče slišati ničesar. Lahko bi rekli, da gre za zgodbo, ki kar kliče ljubitelje teorij zarot, da se malce "pozabavajo" z njo. Verjetno je podobnih zgodb po celem svetu še precej - takih, ki so sčasoma prerasle v prave legende in je dandanes težko ugotoviti prava dejstva. Vsekakor pa je zanimiva, saj odraža duh časa in vse, kar je povezano z njim.

Povzeto po: Kurir.rs