Mitja Bobnar: "Vseživljenjsko učenje in menjava poklicev bosta postala stalnica!"

Stanje na slovenskem trgu dela je ugodno, že zelo blizu najnižjih številk, odkar se vodijo ti podatki, je pa oktobra prvič po februarju predvidena rast registriranih brezposelnih, in sicer zaradi priliva mladih, "ki iz šolanja vstopajo na trg dela", je razkril Bobnar.

Generalni direktor zavoda za zaposlovanje pa je potrdil, da se za lepimi številkami s trga dela skrivajo tudi težave - pomanjkanje delovne sile, ki je prisotno po vseh državah EU, in dolgotrajna brezposelnost. O izzivu iskanja kadra je dejal, da imajo največ problemov delodajalci v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu ter gostinstvu in turizmu, od koder so se delavci po dolgotrajnem zaprtju panoge zaradi epidemije covida-19 preselili v druge dejavnosti.

Delodajalci so po njegovih besedah zavodu v prvih devetih mesecih letos sporočili okoli 116.600 prostih delovnih mest oz. okoli 13.000 mesečno, kar je približno toliko kot v letu 2019 in 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Bobnar je zagotovil, da delodajalcem nudijo "celovito podporo pri iskanju ustreznih kadrov kot tudi druge storitve preko pisarn za delodajalce". "Čeprav je naše delo geografsko razdeljeno po posameznih območnih službah, presegamo te okvire. Delodajalcem, ki se srečujejo s pomanjkanjem ustreznih delavcev v lokalnem okolju, pomagamo poiskati ustrezne kandidate tudi na območju drugih slovenskih regij, po potrebi pa tudi preko omrežja EURES v drugih državah EU. Zavod izvaja tudi več nalog na področju zaposlovanja tujcev iz t. i. tretjih držav. Moram poudariti, da je za razreševanje kadrovske stiske delodajalcev, ki je v nekaterih dejavnostih resnično zelo pereča, pogosto treba uporabiti več rešitev hkrati," je opisal sodelovanje.

V tej luči je izpostavil, da je zavod letos izvedel 112.478 napotitev na prosta delovna mesta delodajalcev, ki so želeli njihovo pomoč. To je 37 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je na trg dela močno vplivala epidemija, in pet odstotkov več kot leta 2019.

Glede na to, da bo po raziskavi zavoda prihodnje leto v primanjkljaju 108 poklicev, je odgovoril tudi na vprašanje, kako mlade usmeriti tja, kjer bo povpraševanje. Kot je dejal, je v prvi vrsti pomembno, "da imajo kakovostne informacije o poklicih in možnostih zaposlitve, pa tudi dober vpogled v lastne interese in talente".

"Velik vpliv bi lahko imeli tudi štipendije, ugled poklica, dobre razmere za delo, možnost za razvoj, vseživljenjsko izobraževanje ..." je naštel.

"Morda je spregledano, da se je veliko delovnih mest oz. poklicev v zadnjih letih že korenito spremenilo, kar je tudi posledica hitrega tehnološkega razvoja," je tudi navedel in dodal, da bosta vseživljenjsko učenje in prehajanje med poklicnimi področji po napovedih postala stalnica karier v prihodnosti.

V zvezi z morebitno potrebo po spreminjanju izobraževalnega sistema je menil, da gre za pomembno vprašanje, da pa na trgu dela prihaja do sprememb, tako "da povezava med izobrazbo in poklicem morda ni več tako močna kot nekoč". Prav tako imajo lahko tudi delodajalci iz iste dejavnosti zelo različne specifične zahteve po kompetencah, čemur se izobraževalni sistem ne more v celoti prilagoditi, je opozoril.

Ob tem pa delodajalci po njegovih besedah poudarjajo, da so poleg pričakovanih strokovnih znanj izrednega pomena tudi splošne kompetence in lastnosti kandidatov, na primer komunikativnost in sposobnost dela v skupinah, pripravljenost na učenje, kreativno razmišljanje, znanje tujih jezikov, analitične sposobnosti, natančnost in podobno. "Tudi pri oblikovanju te potrebne prilagodljivosti bodočih zaposlenih pa ima pomembno vlogo prav izobraževalni sistem," je dodal Bobnar.

Pomemben dejavnik za pridobivanje kadrov je tudi ustrezno plačilo, ni pa najpomembnejše, je ocenil. Na zavodu tako opažajo, da iskalce zaposlitve zelo zanimajo tudi varno in urejeno delovno okolje, odnosi v podjetju, urejen delovni čas, ki omogoča usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, ugled delodajalca, privlačnost samega poklica, bližina dela ...

Ena od rešitev za delodajalce so tudi tuji delavci. Do konca septembra je bilo tako izdanih 33.000 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ tujih delavcev prihaja iz BiH, Kosova in Srbije, je povedal prvi mož zavoda. O ustreznosti slovenske politike ekonomskih migracij in pripravljenosti družbe na delovno silo iz Afrike in Azije se ni želel izreči, dejal je le, da v Slovenijo delavci iz arabskih držav že prihajajo.

V zvezi z dolgotrajno brezposelnostjo, ki se nanaša na osebe, ki so v evidenci brezposelnih prijavljene več kot eno leto, pa je poudaril, da se mu zdi posebej problematična, saj je bil njen delež glede na celotno brezposelnost konec septembra že skoraj 60-odstoten. Med temi brezposelnimi so v velikem deležu osebe, "ki so težje zaposljive iz različnih razlogov - so starejše, velikokrat z številnimi zdravstvenimi omejitvami, so nižje izobražene, na trgu dela ni povpraševanja po znanju izkušnjah in kompetencah, ki jih imajo, velikokrat tem osebam manjkajo tudi veščine iskanja zaposlitve", je povedal.

Pomembno orodje za spopad s težavami na trgu dela, ki je v rokah zavoda, je aktivna politika zaposlovanja. Za letošnje leto je zanjo namenjenih 70,9 milijona evrov, potem ko je bilo lani izplačanih 51,4 milijona evrov sredstev, v letu 2019 pa 58 milijonov evrov. "Zavod je v preteklih letih izvajal 30 različnih programov. Do septembra letos je bilo 16.483 vključitev. Upoštevajoč le primerljive programe je to za dobrih 17 odstotkov več kot v enakem obdobju 2020 in skoraj tri odstotke več kot v enakem obdobju 2019," je nanizal sogovornik.

Učinkovitost ugotavljajo glede na vrsto programov. Programi javnih del, v katere se lahko vključijo le dolgotrajno brezposelne osebe, so med uspešnimi. "Med vključenimi v letih 2017, 2018 in 2019 je 40 odstotkov vseh vključenih v roku enega leta našlo zaposlitev," je pojasnil.

Sicer pa je Bobnar glede prihodnosti na trgu dela optimističen in verjame, da bodo razmere ostale ugodne.

Za STA napisala Marjetka Nared

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ