Nasilje nad ženskami v družinskem krogu se je med epidemijo še povečalo

Nasilja nad ženskami je veliko že sicer, med epidemijo pa se je še povečalo, je pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami in deklicami, 25. novembrom, za STA dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

V nekaterih nevladnih organizacijah za pomoč ženskam v primeru nasilja so v prvem valu zabeležili dve tretjini več vključenosti v svoje programe. Po pripovedih žrtev se je nasilje, ki je bilo navzoče že prej, nadaljevalo in stopnjevalo, ponekod pa se je pojavilo na novo zaradi stresa in različnih stisk.

Med prvim valom 20 odstotkov več kaznivih dejanj nasilja v družini

Policija je v času prvega vala epidemije obravnavala 177 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najpogosteje so žrtve fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ali kombinacije naštetih oblik nasilja ženske, storilci večine kaznivih dejanj pa njihovi zdajšnji ali nekdanji partnerji.

Po ugotovitvah policije sicer žrtve nasilja v času epidemije težje pokličejo na pomoč. Glede na to pozivajo vse, ki zaznajo nasilje, naj ga prijavijo policiji.

Preprečevanje nasilja nad ženskami naj bi bil ključni del nacionalnih odgovorov na pandemijo

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres, ki je spomladi zaradi pandemije novega koronavirusa pozval h koncu oboroženih spopadov, je tedaj izpostavil tudi velik porast nasilja v družini. Vlade po vsem svetu je pozval, naj bo preprečevanje in odgovor na nasilje nad ženskami ključni del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19.

V nekaterih državah se je število klicev žensk na pomoč podvojilo, je dejal. Zdravstveni delavci in policisti se ubadajo s pandemijo, lokalne skupine za podporo nimajo sredstev, nekatera zavetišča pa so se zaradi pandemije zaprla, je orisal stanje na tem področju.

Podporna društva aktivna tudi med epidemijo

V Sloveniji vlada ob pozivu k ostajanju doma zaradi epidemije ni hkrati pomislila tudi na tiste, za katere dom ni varen prostor, je kritična Kovačeva z raziskovalnega inštituta, ki se med drugim ukvarja s področjem pravic žensk. Po njenih besedah bi morala vlada več ozaveščati o problematiki in bolj podpreti nevladne organizacije za pomoč žrtvam.

Pomoč sicer obstaja. Društvo SOS za ženske in otroke žrtve nasilja bo v ponedeljek z Društvom za nenasilno komunikacijo, policijo in centri za socialno delo posnelo video izjavo, v kateri bodo sporočili, da podporni sistem deluje tudi v teh negotovih razmerah. "Ženskam želimo dati pozitivno sporočilo, da smo tukaj, da razumemo, da delamo in da nismo zaprli vrat," je za STA zagotovila Dubravka Hrovatič iz Društva SOS za ženske in otroke žrtve nasilja.

Nasilje je izbira povzročitelja

V društvu ob tem izpostavljajo, da je nasilje izbira povzročitelja, ki to počne, ker nas želi nadzirati in si nas podrediti. Žrtev po njihovih pojasnilih ni nikoli kriva za nasilje, ki ga doživlja.

Nihče ne sme z nami početi ničesar, kar nas žali, straši ali boli, poudarjajo v tem društvu. Po njihovih navedbah nikomur ni treba trpeti nasilja ne glede na to, kaj so nas učili in kaj nam govorijo. Tudi če živimo v težkih življenjskih okoliščinah, imamo možnost za odhod iz nasilnega odnosa, so izpostavili.

Inštitut za proučevanje enakosti spolov je v raziskavi o vzdušju v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in negotovosti med prvim valom razkril, da se slabih 35 odstotkov anketiranih moških in 18 odstotkov žensk ni strinjalo s tem, da je za nasilje vedno odgovoren in kriv storilec.

Tretjina vprašanih je pritrdila temu, da je v kriznih časih od žensk primerno pričakovati, da mirijo konflikte in ne izpostavljajo lastnih težav, dve tretjini pa jih je pritrdilo temu, da je karantena povzročila porast nasilja v družinah in partnerskih odnosih.

Nasilje je vedno nedopustno

Po besedah psihologinje Andreje Poljanec je nasilje boleča tema že, ko ni dodatnih okoliščin, povezanih z novim koronavirusom. Ob tem poudarja pomen sočutja in pa odločitve žrtve, da zaprosi oz. sprejme pomoč. Poleg različnih stisk in celo smrti, ki jih zahteva covid-19, je nasilje po njenih besedah dejavnik, ki marsikoga potegne v brezno teme, kjer je svetlobo le še stežka videti.

Nasilje je po njenih navedbah vedno nedopustno, pa naj gre za vpitje in posmeh ali ignoriranje, tihe tedne ali še kaj bolj grobega.

Istanbulska konvencija prvi mednarodno zavezujoči instrument za boj proti nasilju nad ženskami

Prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami vse od posilstva v zakonski zvezi do pohabljanja ženskih spolovil je istanbulska konvencija. Pripravil jo je Svet Evrope, ki je najstarejša organizacija za človekove pravice v Evropi, Evropsko sodišče za človekove pravice pa jo v relevantnih primerih citira kot pomemben pravni vir.

Slovenija je konvencijo podpisala leta 2011, ratificirala pa leta 2015. Poljska je na našo državo proti koncu avgusta naslovila dopis s pobudo za novo konvencijo, vendar so pristojna ministrstva v Sloveniji ocenila, da ni potrebe za nov dokument.

EU je konvencijo podpisala junija 2017, zdaj pa skupaj z državami članicami sodeluje pri pospešitvi procesa za zaključek pristopa h konvenciji.

ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.

One in three women will experience domestic violence in her lifetime. Whilst there is no single cause for it, some of the strongest & most consistent factors are harmful social norms that contribute to gender inequality. These norms are based on shared beliefs.@TNLComFund @DCMS pic.twitter.com/zDNGf3rDqH

— ThatName Woman (@emilienegrace) November 19, 2020

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord