Opolnomočenje vzgojiteljev in učiteljev za pomoč mladim pri duševnih stiskah

Kot je povedal predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic Gregor Pečan, so v ta namen v minulih dneh skupaj z NIJZ organizirali posvet na temo duševnega zdravja mladih, pri katerem je sodelovalo več kot 150 ravnateljev oz. svetovalnih delavcev šol.

V času epidemije so namreč opazili vsaj 50 odstotkov več odklonov v vedenju kot prej.

"Recimo učenci so bili med poukom apatični, sodelovali niso niti tisti, ki so prej sodelovali dobro. Nekako so bili v svojem svetu, skoraj v vsakem oddelku je bilo nekaj takšnih," je dejal.

Mnogi učenci so se tudi odvadili šolskega dela. Zaradi toliko pouka od doma, ki je potekal brez kakovostnega nadzora, saj so starši ali delali od doma ali bili celo v službi, otroci niso imeli motivacije za pouk. Preveč časa so preživeli na družbenih omrežjih namesto pri pouku. "Vse to ima posledice tudi na njihovo psiho, kar se zdaj tudi kaže," je dodal Pečan, ki pravi, da tudi to rešujejo v šolskih svetovalnih službah.

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj je pojasnila, da so med vrtčevskimi otroki v času epidemije opažali upad gibalnih sposobnosti in samostojnosti, pa tudi socialnih veščin. Zaradi delovanja vrtcev v mehurčkih oz. ker so bili otroci v času zaprtja vrtcev dlje časa doma, so nekateri v poletnih mesecih zelo težko sprejemali nove vzgojiteljice, ko so njihove matične odhajale na dopust.

Podobno pričakujejo tudi v začetku novega šolskega leta, pravi Bogajateva, ki zagotavlja, da bodo vzgojiteljice opolnomočili, da bodo vsaj v prvem obdobju gradile na tej empatiji, čustveni podpori, sprejetosti in na vzpostavitvi varnega in zaupanja vrednega okolja.

Težave so po njenih besedah zaznali pri vseh starostnih skupinah, so pa otroci v prvem starostnem obdobju te težave nekoliko hitreje odpravljali. Starejši otroci imajo več težav oziroma potrebujejo več in daljšo podporo.

Potreb po pomoči je več

Če učitelj opazi, da ima otrok duševne težave, mu najprej skuša pomagati sam po lastnih močeh. V reševanje težav pritegnejo tudi šolsko svetovalno službo, zlasti pri učencih v višjih razredih, kjer ima posamezen učitelj z učencem stik samo nekaj ur na teden, prav tako razrednik. V teh primerih je nujno, da sodeluje tudi šolska svetovalna služba, ki se lahko zunaj pouka ukvarja s takšnim učencem in tudi z njegovo družino, saj v reševanje vključijo še starše. Če je treba, o tem obvestijo tudi zunanje inštitucije, denimo napotijo celotno družino na svetovalni center, v psihološko obravnavo in podobno.

A Pečan opozarja, da imajo v osnovnih šolah premalo svetovalnih delavcev, po njegovih ocenah bi v večjih šolah potrebovali še enkrat toliko svetovalnega kadra, kot ga imajo, na srednje velikih šolah pa v povprečju manjka en svetovalni delavec. Ob tem pa se je svetovalnim službam zaradi težav učencev bistveno povečal obseg dela.

Svetovalne službe so vzpostavljene tudi v vrtcih, gre za psihologe, pedagoge, socialne delavce, tudi socialne pedagoge in defektologe. Koliko svetovalnih delavcev je v vrtcih, je deloma odvisno od lokalne politike in tega, kako velik je vrtec. A po opozorilih je število svetovalnih delavcev vezano na število oddelkov, namesto na obseg problematike. Po prepričanju Bogatajeve bi tudi ravnatelji vrtcev morali imeti več avtonomije, da bi lahko zaposlovali svetovalne službe glede na problematiko.

"Poznamo namreč okolja, ki so bolj obremenjena, včasih pride tudi do nekoliko več različnih potreb v posamezni generaciji. In bistveno je to, da se problematika rešuje sistemsko že v predšolskem obdobju, ker pozneje samo še prerašča v drugačne deviacije," je poudarila Bogatajeva.

Svetovalni delavci so tudi v vrtcih nudili podporo tako zaposlenim kot staršem. V času zaprtja vrtcev so nudili svetovalne storitve po telefonu marsikaterim družinam, staršem, ki niso vedeli, kako z otrokom, kaj je narobe, pogosto so se tudi sami znašli v stiski.

"Večkrat smo se srečali tudi s primeri, s katerimi se pred tem nismo tako pogosto, kot so ločitve, nasilje v družinah, samomori staršev, smrt staršev. V tem času so že predšolski otroci izgubljali starše in potem je vprašanje, kako se pogovarjati z otrokom," je dejala in dodala, da so to vsebine, ki jih svetovalni delavci morajo obvladati in biti opolnomočeni s temi znanji, da so lahko dobri sogovorniki staršem in strokovnim delavcem v oddelku, ki imajo vsakodnevno pred seboj takšnega otroka.

Poziv: Vrtci in šole naj se nikoli več ne zaprejo

Vrtci se ne smejo zapirati, nikoli več, je pozvala Bogatajeva. Če kdaj, je bilo po njenih besedah v tem obdobju evidentno prepoznano, kakšno vlogo in kakšen pomen ima predšolska vzgoja v naši družbi.

"V vrtcih smo zaznavali izjemno veliko potrebo po podpori družinam, ki so imele predšolske otroke, da so jih lahko pustili v varnem okolju, da so bili otroci deležni predšolske vzgoje, vzgojno-izobraževalnega dela, da so imeli kakovostne in redne tople obroke. Da je bilo vsakodnevno poskrbljeno, da so se lahko gibali na svežem zraku, da so se lahko soočali z različno didaktiko, da niso bili prepuščeni avdio-vizualnim sredstvom ali tehnologiji in tudi, da niso bili izpostavljeni zavračanju staršev ali pač kjerkoli so bili, ker je bilo ogromno dela od doma ali pa je bilo šolanje starejših otrok od doma," je dejala.

Tudi Pečan opozarja, da so ministrstvo za izobraževanje ves čas lanskega šolskega leta opozarjali, da se šole ne smejo zapreti. "Nismo pa imeli občutka, da bi naše ministrstvo resnično delovalo v to smer. Točno vemo, da so se lani šole zapirale med prvimi in to pravzaprav v vseh valovih. To je povzročilo zelo veliko škodo," je dodal.

Piše Anja Gorenc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord