David Eagleman o možganih kot živem omrežju: "Spremeni jih vsaka nova izkušnja"

Priznani nevrolog in eden najbolj aktivnih raziskovalcev delovanja človeških možganov dr. David Eagleman, ki na medicinski fakulteti Baylor v Houstonu vodi enega od tamkajšnjih znanstvenih laboratorijev, je pestri beri svojih odmevnih knjig, med katerimi je tudi knjiga Prikrito: neznano življenje človeških možganov, dodal še eno. Njegova najnovejša, Živo omrežje: skrivnosti nenehno spreminjajočih se možganov, je bila nominirana celo za Pulitzerjevo nagrado na področju najboljših knjig stvarne literature.

Živa električna tkanina

"Možgani so veliko bolj nenavadni od slike v učbeniku, bolj so podobni skrivnostni vrsti računalniškega gradiva, živi tridimenzionalni tkanini, ki se spreminja, odziva in prilagaja, da bi povečala svojo učinkovitost. Zapleten vzorec povezav v možganih – njihovo omrežje – je poln življenja: povezave med nevroni nenehno vznikajo, zamirajo in se preoblikujejo," je uvodoma v knjigi nazoren Eagleman.

"Ko spoznate nekaj novega – lokacijo restavracije, ki vam je všeč, govorice o vašem šefu, novo uspešnico na radiu -, se vaši možgani fizično spremenijo. Enako se zgodi, ko doživite finančni uspeh, družbeni polom ali čustveno prebujenje. Ko mečete na koš, se ne strinjate s sodelavcem, z letalom potujete v novo mesto, gledate nostalgično fotografijo ali slišite blagozvočne tone ljubljenega glasu, se ogromne, prepletene džungle vaših možganov oblikujejo v nekaj, kar je nekoliko drugačno od tistega, kar je obstajalo trenutek prej. Te spremembe lahko povzamemo kot vaše spomine: rezultat vašega življenja in ljubezni. Neštete možganske spremembe, ki se kopičijo v minutah, mesecih in desetletjih, vas ustvarijo."

Slavni nevrolog nam skozi te vrstice predoči pomembno sporočilo.

To, kar ste prav ta trenutek, ko berete te vrstice, je že rezultat vsega naštetega. "Včeraj ste bili malo drugačni. Jutri pa boste spet nekdo drug."

Dotično si je težko predstavljati, v kolikor se za trenutek ne pomudimo na primeru, ki ga Eagleman v knjigi deli v nadaljevanju.

Najprej spomni na epohalno odkritje Francisa Cricka in Jamesa Watsona iz leta 1953, ko sta dešifrirala dvojno vijačnico zgradbe DNK.

To je bil gotovo eden največjih trenutkov v znanosti, znanstveni svet pa je bil prepričan, da so pravkar prišli na sled skrivnosti življenja.

Čas je pokazal, da temu ni čisto tako, in da sta Crick in Watson odkrila le polovico skrivnosti. Druga polovica se namreč ne skriva v zaporedju baznih parov DNK, niti ne bo nikoli zapisana v kakšnem učbeniku.

"Druga polovica je namreč povsod okoli vas. To je vsaka izkušnja, ki jo imate s svetom: teksture in okusi, božanje in prometne nesreče, jeziki in ljubezenske zgodbe," je osupljivo jasen Eagleman.

Da bi povedano razumeli, Eagleman bralca povabi k razmisleku na podlagi naslednjega hipotetičnega primera.

"... si predstavljate, da ste se rodili pred trideset tisoč leti. Imate popolnoma enako DNK, vendar zdrsnete iz maternice in odprete oči v drugem časovnem obdobju. Kakšni bi bili? Bi uživali v plesu v živalskih kožah okoli ognja in se čudili zvezdam? Bi z vrha drevesa z glasnim rjovenjem opozarjali na bližajočega se sabljezobega tigra? Bi vas skrbelo glede spanja na prostem, ker bi se nad vami nabirali deževni oblaki? Ne glede na to, kakšni mislite, da bi bili, se motite. To je zvijačno vprašanje. Kajti ne bi bili vi. Niti približno. Ta jamski človek s povsem enako DNK bi vam bil morda nekoliko podoben, ker bi imel enako genomsko knjigo receptov. Toda ta jamski človek ne bi razmišljal kot vi. Prav tako ne bi tako kot vi snoval strategij, ljubil ali si predstavljal preteklost in prihodnost."

In le kako bi lahko bila enaka, ko pa bi bile vajine izkušnje tako različne.

Pomen istega DNK, četudi je del zgodbe vašega življenja, je skratka zgolj manjši del sestavljanke. "Preostali del zgodbe sestavljajo bogate podrobnosti vaših izkušenj in okolja, ki skupaj oblikujejo obsežno mikroskopsko tapiserijo vaših možganskih celic in njihovih povezav. To, kar si predstavljamo, da ste vi, je kot posoda z izkušnjami, v katero je vlit majhen vzorec prostora in časa. S svojimi čutili vsrkavate svojo krajevno kulturo in tehnologijo. Kar ste, je enako odvisno od okolice kot od DNK v vas."

Se sliši vznemirljivo?

Kaj pa, če vam povemo, da Eagleman s tem, kdo ta trenutek smo, ni tako fasciniran, kot je s tem, kdo vse postajamo v procesu spreminjanja.

Ali, kot prebrisano zbode bralca, ko ta to najmanj pričakuje:

"Že po nekaj straneh te knjige so se vaši možgani spremenili: samo črke na tej strani so sprožile na milijone drobnih sprememb v ogromnih morjin vaših nevronskih povezav in vas preoblikovale v nekoga, ki je malce drugačen, kot ste bili na začetku tega poglavja."

Vse nas soustvarja

Naši možgani pa ob rojstvu vendarle niso le nekakšne prazne plošče.

Na svet pridejo do neke mere v naprej programirani in opremljeni s pričakovanjem, za kar se lahko zahvalimo svojim genom. Vendar pa to ne predstavlja celotne zgodbe, zlasti ne pri ljudeh, je jasen Eagleman.

Organiziranost sistema je veliko preveč zapletena, genov pa je premalo, da bi bilo to dovolj.

Da bi bolje ponazoril povedano, Eagleman spomni na Alberta Einsteina.

"Zakaj je bil Einstein Einstein? Zagotovo je bila pomembna genetika, vendar je v naših zgodovinskih knjigah zapisan tudi zaradi vseh izkušenj, ki jih je doživel: izpostavljenost glasbi in violončelu, učitelj fizike v zadnjem letniku, košarica od dekleta, ki ga je ljubil, patentni urad, v katerem je delal, matematični problem, za katere je bil pohvaljen, zgodbe, ki jih je prebral, in milijoni drugih izkušenj – vse to je oblikovalo njegov živčni sistem v biološki stroj, ki ga prepoznamo kot Alberta Einstena. Vsako leto se rodi na tisoče otrok s podobnimi zmožnostmi, vendar so izpostavljeni kulturnim, gospodarskim ali družinskim razmeram, ki ne dajejo dovolj pozitivnih povratnih informacij. In ne imenujemo jih Einsteini."

Če bi bila DNK edina pomembna stvar (in pri zgolj 20.000 genih je praktično nemogoče, da bi ti zgradili nekaj tako kompleksnega, kot so naši možgani), se dobronamerni del družbe ne bi tako trudil uvajati socialnih programov, ki otokom prinašajo dobre izkušnje in jih ščitijo pred slabimi.

Genom možgane zgradi nepopolno in pusti, da zgradbo nato lahko izboljšajo izkušnje iz sveta.

"Prožnost možganov omogoča, da se dogodki v našem življenju všijejo neposredno v nevronsko tkivo. To je odličen trik matere narave, ki možganom omogoča, da se učijo jezikov, vozijo kolo in razumejo kvantno fiziko; vse pa zraste iz semen majhne zbirke genov. Naša DNK ni načrt; je le prva domina, ki sproži predstavo."

Za več branja na dano temo priporočamo knjigo Živo omrežje, v kateri avtor niza vrhunske izsledke sodobne nevroznanosti. Da bi vznemirljivo vsebino približal tudi laičnemu bralcu si pomaga z anekdotami in metaforami, zaradi katerih danes upravičeno velja kot eden najboljših znanstvenikov naše generacije.

Živo omrežje

Knjiga Živo omrežje zajema dognanja zadnjega desetletja raziskav človeških možganov, predstav­lja tudi nova odkritja iz Eaglemanovega lastnega laboratorija, od sinestezije in sanj pa vse do prenosnih nevrotehnoloških naprav, ki revolucionirajo naše razmišljanje o čutilih.

Kaj imata skupnega odtegnitev od drog in zlomljeno srce? Zakaj sovražnik spomina ni čas, temveč drugi spomini? Kako naj se slepa oseba nauči videti z jezikom ali gluha oseba slišati s svojo kožo? Zakaj so mnogi v osemdesetih 20. stoletja zmotno mislili, da so strani knjig nekoliko rdečkaste? Zakaj je najboljši lokostrelec na svetu brez rok? Ali bi lahko nekega dne z mislimi upravljali robota, tako kot zdaj upravljamo s prsti na rokah in nogah? Zakaj sanjamo ponoči in kaj ima to opraviti z vrtenjem Zemlje?

Odgovori na ta preštevilna vznemirljiva vprašanja se skrivajo v naših glavah. Bolj natančno: v čudovitem mikrokozmosu naših možganov.

 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del