"Ko se delovanje ustavi, snov izgine in se vrne v akašo."

Ne glede na filozofijo in religijo ima akaša v osnovi enak pomen.

V sanskrtu beseda akaša pomeni eter, in sicer tako v elementarnem kot metafizičnem smislu.

Prvi so domnevo o obstoju te substance pred več tisočletji obdelovali znanstveniki in filozofi starih kultur. Razširila se je v religijo in kulturno tradicijo. Obravnavali so jo v vzhodnem misticizmu in filozofiji in pozneje v zahodni ezoterični filozofiji.

Akaša

Akaša je osnova vseh stvari v materialnem svetu.

Različne filozofije akašo razumejo kot nevidno ustvarjalno silo.

Mnogi menijo, da je vir energije za snovni svet. To vzbuja radovednost, kajti kvantna fizika kaže, da človekove misli, namere inn čustva zares neposredno vplivajo na materialni svet.

Akaška kronika

Različni učenjaki pravijo, da je akaška kronika domena teozofije (ezoterične filozofije).

 Akaška kronika je neke vrste baza podatkov, v kateri so shranjena vsa potovanja duš.

Britanska pisateljica Alice A. Bailey, ki je napisala dva ducata knjig o teozofskih temah, je akaško kroniko opisala takole: "Akaška kronika je ogromen fotografski film, na katerem so shranjene vse želje in zemeljske izkušnje našega planeta. Tisti, ki jo dojemajo, bodo videli vse življenjske izkušnje slehernega človeka od pradavnine naprej, odzive celotnega živalskega kraljestva, konglomerat miselnih oblik karmične narave (na osnovi želja) vsakega človeka. Tu leži velika zmota. Samo izkušeni okultist prepozna razliko med resnično izkušnjo in astralno sliko, ki jo ustvarita domišljija in močna želja."

Po razlagi Edgarja Caycea pa je akaška kronika vesoljni super računalnik, osrednje skladišče informacij o vsakem posamezniku, ki je kdaj živel v vesolju. Poleg tega, da so v njej zabeleženi vsi dogodki iz našega življenja, so shranjeni še vsa dejanja, naloge, besede, misli, občutki, doživljanje, namere in motivi. V kroniki je torej zgodovina vsake duše od začetka človeštva naprej, zapisi sleherne duše od trenutka, ko zapusti svojo točko izvora.

Cayce še pravi, da vsak od nas piše zgodbo svojega življenja skozi misli, dejanja in interakcijo z okoljem. Te informacije vplivajo na nas tukaj in zdaj.

Kolektivni um

Če povzamemo vse misli in definicije, bi lahko rekli, da je akaška kronika knjiga življenja, v kateri je zapisano vse, kar se je kdaj zgodilo in kar se bo zgodilo. V njej je zgodba vsake duše, ki je kdaj živela na našem planetu.

Carl Jung je to imenoval kolektivni um človeka.

Iskanje odgovorov

Odgovor o tem, ali 'tam' nekje zares obstaja neke vrste 'podatkovnik', s katerim smo povezani, in v katerem je spravljeno vse o nas, tako snovno kot nesnovno, nam do dala prihodnja, nova znanost. To bo veda, ki bo povezala znanost in duhovnost.

 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere