N.Z. | 8. 7. 2022, 11:32

Šamanizem kot življenjski slog: ne gre za vero ali prepričanja, gre za LASTNO izkustvo!

profimedia
Šamanizem kot življenjski slog: ne gre za vero ali prepričanja, gre za LASTNO izkustvo! (foto: profimedia)

»Nobena zamisel drugih ljudi, niti moje, nimajo tolikšne veljave kot moja izkušnja. K njej se moram vedno znova vračati, da bi lahko odkril še boljši približek resnice, ki se razkriva v meni.« - Carl Rogers, utemeljitelj psihoterapije

Da so bila staroselska ljudstva v glavnem animistična, je dejstvo.

Animizem je prepričanje, da imajo dušo vse stvari, ne samo ljudje, kar pomeni, da so vse stvari žive in zavestne, čeprav se njihova zavest precej razlikuje od naše.

Dušo – torej življenjsko silo in zavest – imajo tako živali, rastline, kamenje, reke, gore in celo pojavi, kot so nevihte, strele in ogenj. Še več. Pri animizmu v resnici sploh ne gre za verovanje, temveč za izkustvo.

Tudi šamanizem je v svojem jedru utemeljen na animističnih prepričanjih.

Vse je živo (in ima zavest)

»Ljudje smo izvajali šamanizem večji del svoje zgodovine. Gre za osupljivo staro prakso, ki je v vsem tem času uspevala brez potrebe po svetih knjigah ali tekstih, na katere bi se lahko sklicevala, pravzaprav brez kakršnih koli zapisov pa tudi brez potrebe po duhovnikih ali hierarhiji, s katero bi uveljavljala ’pravovernost’ in zatirala ’krivoverstvo’. Ta izjemen dosežek trdoživosti in preživetja šamanskih praks je bil mogoč zaradi neverjetno skladnih izkustev ljudi, ki so ga prakticirali. Med izvajanjem šamanizma in izkušanjem tega, kar poznamo kot šamanska ’potovanja’, so ljudje doživljali, se naučili in videli podobne stvari. Gre za jasno izoblikovan in skladen sklop znanj in praks, ki temeljijo na izkušnjah ljudi,« na podlagi preučevanj staroselskih kultur antropologa Michaela Harnerja iz 70. let prejšnjega stoletja v svojstvenem vodniku o terapevtskem šamanizmu piše psihoterapevt in šamanski praktik Paul Francis, ki ga javnost najbolje pozna po tem, da mu je uspelo združiti elemente psihoterapije in izvornega šamanizma.

Paul Francis danes velja za vodilnega zagovornika dobrobitne vloge najstarejših duhovnih praks v sodobni psihoterapiji. Svojo osebno izkušnjo je skupaj z izkustvi ljudi, ki jim je z najboljšim, kar ponujata psihoterapija in šamanske prakse, pomagal, prelil v praktični, etični in izkustveni vodnik Šamansko potovanje, po katerem posegajo tako študentje kot drugi duhovni praktikanti. Z njegovo pomočjo je pozabi uspel izmakniti skoraj izgubljeno starodavno modrost šamanskih in animističnih praks. Da nam prav te lahko pomagajo zapolniti čustveno in duhovno praznino, ki jo je s seboj prinesel sodoben način življenja, pa je več kot samo prepričan.

Šamanizem je naša rojstna pravica

Da je šamanizem nadvse praktičen, danes ve vse več in več šamanskih praktikantov, izmed katerih jih je največ prav študentov v šoli šamanizma in animizma Three Raven College, ki jo je leta 2008 ustanovil Paul Francis. Tam se praktikanti z vsega sveta učijo šamanizem uporabljati za zdravljenje telesa, uma, duše in duha, pa tudi za osebno in duhovno rast ter številne druge stvari. »Obenem nam pomaga živeti v harmoniji in ravnovesju z drugimi bitji, s katerimi si delimo ta planet.«

Zanje in za Paula Francisa, ki je tudi sam pristen dolgoletni šamanski praktikant, je šamanizem postal do te mere način vsakdanjega življenja, kot je bil ta del vsakdana naših prednikov, lovcev in nabiralcev, ki so bili daleč najuspešnejša človeška kultura, ki je kdaj bivala na našem planetu.

»Šamanizem sem pred več kot 30 leti študiral na univerzi, kjer sem se srečal s šamanskimi kulturami iz oddaljenih koncev sveta, kot so Nepal, Afrika, Nova Gvineja, Polinezija in centralna Amerika,« o svojem šamanskem potovanju piše Paul Francis, ki ne pozabi dodati, da je izvajanje šamanskih praks moč najti tudi drugod po svetu. Med drugim so znane tiste iz Severne Amerike – od inuitskih plemen na severu do tistih v New Orleansu na jugu pa vse od atlantske vzhodne do pacifiške zahodne obale, kot tudi v Srednji in Južni Ameriki, Aziji, Sibiriji, Mongoliji, Kitajski, Koreji, na Japonskem, v Tibetu, Indiji, Burmi, Maleziji, Avstraliji, Afriki, Skandinaviji in nenazadnje celo v Evropi.

Izvorna prepričanja in zgodovinska vseprisotnost šamanskih praks napeljuje k misli, da so nam ta nekako prirojena.

»Šamanizem je, ali pa je vsaj bil, naše naravno stanje. Našim prednikom je bilo vodilo, kaj zares pomeni biti človek, in je bil neločljivo povezan z njihovim načinom življenja,« trdi Paul Francis. »Glede na to, da smo šamanizem prenehali prakticirati šele pred približno dva tisoč leti, to zadnje obdobje predstavlja samo 100 generacij naših prednikov, 9900 generacij naših prednikov je torej živelo na šamanski način! Ali še drugače: 99 odstotkom naših človeških prednikov je bil šamanizem primarni način bivanja. Zato nam je tudi tako domač. Je v DNK, ki smo ga dobili od naših prednikov, in je dobesedno zapisan v nas.«

profimedia

3 zanimivi uvidi v to, kako šamani vidijo in izkušajo svet (in ugotovili boste, da so vas zgolj spomnili nečesa, kar ste od nekdaj tudi sami vedeli):

  • »V šamanizmu je vse ustvarjeno iz Duha in Duh je zavesten, torej je vse zavestno. Čeprav ima večina ljudi, najpogosteje zahodnjaki, težave s prepoznavanjem zavestnosti stvari, ki se zelo razlikujejo od njih, so še vedno zavestne, le na način, drugačen od našega. Ko so antropologi preučevali šamanske kulture, so lahko razumeli staroselce (sicer komajda!), ko so ti govorili o zavesti drevesa ali celo slapa. Ko pa so ti isti ljudje začeli govoriti o ’duhu zunajkrmnega motorja’ ali ’duhu mačete’, so bili antropologi precej zmedeni. Kljub temu pa mnogi med nami, vsaj na polzavedni ravni, doživljamo nekatere predmete, ki so jih ustvarili ljudje, kot da imajo svojo osebnost ali svoje življenje. Morda se nam na primer zdi, da je naš računalnik muhast, ali pa smo poimenovali svoj avto in menimo, da ima svojo osebnost. Pogosto se nam tudi zdi, da imajo nekatere stavbe ali sobe svojo ’atmosfero’ in ’energijo’.«
  • »V šamanski realnosti je vse medsebojno povezano in tako del vsega, kar obstaja. Med potovanjem šamanski praktik vstopa v to globljo, šamansko realnost in medsebojno povezanost tudi osebno izkusi. Šamanizem pogosto govori o tem, da je vse samo mreža energije.«
  • »Čeprav šamanski ljudje živijo z občutkom hkratnega obstoja obeh realnosti, tako običajne kot šamanske, gredo kdaj namenoma in za krajši čas še globlje v šamansko realnost. Odpravijo se na šamansko potovanje, kar vključuje prehod v spremenjeno stanje zavesti. Gre za določeno stanje zavesti, ki ga raziskovalci poznajo kot ’šamansko stanje zavesti’. Zanj je značilna močna aktivnost theta možganskih valov, ki se pojavljajo tudi pri drugih globokih meditativnih stanjih, prisotni pa so tudi takrat, kadar smo povsem zatopljeni v ustvarjanje ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost. Šamanski trans je lahko zelo plitek ali pa zelo globok. Lahko je tako lahek kot sanjarjenje, nekaj, iz česar se lahko prebudimo. Lahko je tudi tako globok, da šaman povsem izgubi stik z običajno resničnostjo. Lahko pa je tudi nekaj vmes.«

Za več branja na dano temo priporočamo knjigo Šamansko potovanje Paula Francisa. V njem boste med drugim našli:

  •  opis šamanske filozofije in razvoja šamanizma,
  •  razlago šamanskega spodnjega, srednjega in zgornjega sveta,
  •  vaje in preprosta navodila, kako postopoma začeti s šamanskimi potovanji,
  •  kako se povezati in poglobiti odnos z Živaljo Moči,
  •  kako si razložiti pomen in simboliko šamanskih potovanj,
  •  kako izvesti osnovno šamansko zdravljenje.

Paul Francis

Paul Francis je na univerzi v Lancastru študiral filozofijo in antropologijo, kasneje pa še komplementarno medicino, različne duhovne tradicije in psihoterapijo. Zadnjih 30 let je delal kot psihoterapevt, učitelj in šamanski praktik. Leta 2008 je ustanovil Three Raven College šamanizma in animizma, kjer študente z vsega sveta poučuje terapevtski šamanizem.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.