Zakaj ljudje z veliko dušo tako trpijo: ste tudi vi človek, katerega srce je sposobno sprejeti več žalosti in veselja kot drugi?

Ko za nekoga rečemo, da je ’preveč občutljiv’, tega ne bi smeli razumeti kot pomakljivost. To so ljudje, ki močno čutijo vse, kar se dogaja okoli njih, nikoli ne ostanejo ravnodušni in vedno izkazujejo ljubeznivost.

Nekateri senzitivni ljudje se takšni rodijo, medtem ko drugi to postanejo, ko jih življenje sooča s preizkušnjami.

Velike duše so empati

Za ljudi z veliko dušo je značilna empatija in sposobnost odpiranja srca za vsakega in za vse. Ti ljudje enostavno ne morejo ostati ravnodušni, ko na ulici srečajo odvrženega mucka, brezdomca v stiski, objokanega otroka …

Na drugi strani pa imamo manj občutljive ljudi dobrih src, ki pa so veliko bolj praktični. Njih so življenjske izkušnje naučile, da morajo v nekaterih situacijah ostati neprizadeti, lahko pa jih je tudi strah izražanja pristnih čustev. Ti ljudje so si postavili tudi jasne meje, medtem ko so te pri občutljivih ljudeh povsem zabrisane.

Za nobeno od obeh skrajnosti ne moremo reči, da je boljša ali slabša od druge. Idealna rešitev bi bila zlata sredina: uravnoteženo zlitje čustev in razuma.

Občutljivi ljudje so tako sočutni, da pogosto trpijo namesto drugih in jim pomagajo. Takšni so njihovi naravni instinkti. Enostavno ne zmorejo vzpostaviti distance do tujih problemov in skrbi. Ko gre za empatijo, gredo prek vseh meja. Takšni ljudje skušajo včasih pomagati celo tam, kjer to ni potrebno, pod drugi strani pa jim vsake toliko uspe nekomu v temeljih spremeniti življenje.

Več bolečine, a tudi več radosti

Zaradi zabrisanih meja ti ljudje lažje pristopajo k drugim in jim povsem odprejo svoje srce. Žal so zato neredko žrtve ljudi, ki tega ne znajo ceniti, so nagnjeni k manipulacijam in koristoljubni. Zaradi njih so občutljivi ljudje čistih duš pogosteje razočarani kot ljudje z bolj jasno postavljenimi mejami.

Velike čiste duše hkrati izkušajo celoten spekter veselja in bolečine. Čeprav pogosto močno trpijo, je njihovo veliko srce odprto tudi za neslutena preplavljanja s tako veliko radosti, da si tega bolj praktični ljudje ne bi znali niti zamisliti. Zanje je značilno, da znajo uživati v malih stvareh, na primer v sončnem zahodu ali v deževnih kapljah, ki jim umivajo obraz. Po naravi so optimisti in pogosteje verjamejo, da se bo vse srečno končalo, kar jih motivira k temu, da vztrajajo. So tudi zelo kreativni in znajo poiskati lepoto v pravvsaki stvari.

Nevarnost, ki preti preveč občutljivim ljudem, se skriva v njihovi nesposobnosti, da bi vsaj včasih lahko ostali ravnodušni v nekaterih situacijah, zaradi česar si na ramena naložijo prevelika bremena. Včasih zato trpijo bolj, kot bodo kadarkoli trpeli bolj pragmatični ljudje, ki se večji del časa ukvarjajo s seboj in le s svojim življenjem.

Ruska književnica z začetka 20. stoletja, Irina Golovkina, je za ljudi z veliko dušo govorila:

»Velika duša zmore sprejeti več žalosti in radosti kot navadna duša.«

Povzeto po sensa.mondo.rs