N.Z. | 19. 5. 2022, 10:28

Življenje, ki ni vredno piškavega oreha (Zen zgodba)

profimedia
Življenje, ki ni vredno piškavega oreha (Zen zgodba) (foto: profimedia)

Vse največje duhovne tradicije tega sveta so svoje brezčasne modrosti praviloma posredovale ljudem v obliki zgodb. Ena od takšnih tradicij je budizem, njen višek tovrstne ustvarjalnosti pa so Zen zgodbe.

Naj vam danes da misliti kratka zgodba, ki sta jo s prevodom pozabi odtegnila Paul Reps in Nyogen Senzaki.

Ničvredno življenje

Ostareli kmet je bil tako betežen, da ni zmogel več dela na polju. Svoje dneve je zato preživel tako, da je le posedal na terasi. Njegov sin, ki je še vedno delal na kmetiji, je vsake toliko pogledoval proti očetu, da bi ga videl posedati naokoli.

»Nobene koristi ni več od njega,« si je mislil sin. »Saj sploh ničesar ne naredi.«

Pa je prišel tisti dan, ko je sin postal zaradi očetovega nedela tako frustriran, da je skupaj zbil in stesal leseno trugo. Zvlekel jo je do terase in svojemu očetu velel, naj leže vanjo.

Oče je, ne da bi mu kaj ugovarjal, zlezel v krsto. Ko je sin pričvrstil pokrov, je leseno stvaritev z očetom vred pričel vleči do roba posestva, kjer se nahajala visoka pečina.

Ko sta bila že čisto blizu pečine, je sin zaslišal trkanje iz krste. Pa jo je odprl. 

Oče je v njej še naprej mirno ležal, le sina je pogledal direktno v oči in rekel: »Vem, kaj hočeš narediti. Vrgel me boš s pečine. Preden pa to storiš: bi ti lahko nekaj svetoval?«

»Kaj pa?« je zanimalo sina.

»Vrzi me čez rob pečine, če to zares želiš,« je rekel oče, »ampak zadrži tole dobro stesano krsto. Morda jo bodo želeli uporabiti tudi tvoji otroci.«

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.