Življenje po smrti obstaja: kam gremo in kdaj se vrnemo?

Smrt je ena največjih skrivnosti v človekovem življenju. Misel o tem, da nas nekoč ne bo več, je marsikomu tako zoprna, da jo še v istem trenutku odženejo stran.  

Prehod na 'drugo' stran

Da smo na tem svetu le "prehodno", nam govorijo štrevilne religije. Po razlagah nekaterih od njih, si moramo s svojimi dobrimi dejanji na Zemlji zagotoviti čim lepše življenje v večnosti.

Medtem je ideja, da človek po smrti zapusti le svoje telo, duša pa je večna, nekaterim veliko bolj blizu.

O tem govori tudi knjiga Tibetanska knjiga življenja in umiranja, ki združuje prastaro modrost Tibeta s sodobnimi raziskavami o smrti, umiranju in naravi vesolja. Knjiga na splošno velja za eno izmed najpopolnejših in najzanesljivejših predstavitev tibetanskih budističnih naukov, ki so bile kdaj napisane.

Priročnik za življenje in smrt

Nauki iz knjige, ki jo je napisal Sogjal Rinpoče, so ne glede na človekovo veroizpoved ali poreklo primerne za vsakogar, ki želi preobraziti svoje življenje, se pripraviti na smrt in pomagati umirajočim.

Knjiga v svojem temelju govori o tem, da konca ni. 

Z njeno pomočjo naj bi človek lažje sprejel smrt bližnjih in navsezadnje tudi lastno smrt. Obenem mu ta pomaga, da se sooči z lastno minljivostjo in koncem življenja, kot ga poznamo.

Opis procesa smrti

V zvezi s samo smrtjo tibetanski učitelji učijo o notranjem procesu, ki po človekovi klinični smrti traja še približno 20 minut. Vendar tu ni pravila in je vse odvisno od umirajočega.

Knjiga uči, da sta življenje in smrt celota ter niz nenehno spreminjajočih se prehodov. Ta prehod stanja pa umrlemu omogočajo, da prepozna resnico svojega nekdanjega življenja.

Med notranjim razkrojem gre človek skozi štiri čedalje bolj subtilne ravni zavesti, pravi knjiga. Naša zavest se popolnoma zjasni in doživi belino (očetovo esenco) - tu se nehajo vsa miselna stanja, ki izvirajo iz jeze. Sledi blaženost in doživetje sončne rdečine (materina esenca), ko se nehajo vsa miselna stanja, ki izvirajo iz želje.

Ko se belina in rdečina združita, doživimo črnino, ki je stanje uma brez misli.  Takrat prenehajo vsa miselna stanja, ki izvirajo iz nevednosti in zaslepljenosti.

Skozi proces nas obsije Temeljna svetlost – izvir vsakršne zavesti, ki je kakor brezmadežno nebo.

Točka razsvetljenja

Če vam morda vse skupaj zveni nekoliko zapleteno, naj vam povemo, da je 'proces odhajanja', o katerem govori knjiga, težko predstaviti z besedami. Človek iz "rok spušča" svoj ego in izkušnje, ki si jih je nabral in se premika proti razsvetljenju. Ali ga bo dosegel ali ne, je odvisno od duhovne zrelosti posameznika.

Knjiga tudi pravi, da človekova zavest dobi svetlobno telo in se poda v deželo luči. 

O ponovnem rojstvu

Tudi ponovno rojstvo ali reinkarnacija je še pred nami, To določajo vsa naša pretekla dejanja, besede in misli. A vendar se ne rojevamo v neskončnost. Krog reinkarnacije se po tibetanskih naukih lahko zaključi, ko se osvobodimo vseh korenin zla.

Naj zaključimo s temeljnim sporočilom knjige, ki predstavlja biser vzhodne civilizacije, In to je, da je smrt zrcalo, v katerem odseva celoten pomen našega življenja.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere