Petra Skrivarnik prav nič skrivnostno o tem, da se z veseljem spusti na raven 4-letnika

Že poznate Petro Skrivarnik? Če ne, zamujate veliko, vsaj zabavnih trenutkov, ki jih vleče kot ase iz rokava in se hudomušno posmehuje še tako težkim trenutkom v življenju. Opisuje se kot "energično koroško čveko, ki pogosto razmišlja na glas in s tem spravlja ob živce vse okoli sebe", čeprav priznava, da tu in tam pretirava.

Materinstvo jo je na različne načine izoblikovalo, a kljub temu pravi, da je mama, ki "se z veseljem spusti na raven 4-letnika in se pol dneva pretvarja, da je gusar, partnerica, ki ima baje najhujšo obliko PMS (predmenstrualni sindrom) na svetu, hči, ki na stara leta prepogosto komandira svoje starše (ata, si vzel zdravilo, mama, kdaj misliš k zdravniku), strastna požiralka knjig, še bolj strastna jedka, prijateljica, ki jo je resda težko utišati, a zna tudi poslušati (in slišati)," navihano opisuje. 

Petra je iskrena in radovedna oseba, ki jo zanimajo zgodbe drugih in brez težav deli tudi svoje, zato je čas, da spoznate Petro #brezfiltra in njene zapise tudi redno spremljate na našem portalu TUKAJ. 

A preden se podamo v rubriko, spoznajte Petro. Petro Skrivarnik, brez filtra. 

Iz Slovenj Gradca do Ljubljane

Že kot otrok je bila zelo iskrena, "mama je bila najbrž precej pod stresom, ko sem prišla k njej v službo, ker jo je skrbelo, da bom komu rekla kaj neprimernega", z nasmeškom pojasnjuje, a kljub temu dodaja, da se je tudi pri njej v puberteti zgodilo "tisto, kar se zgodi večini odraslih", pove in razloži: "Začela sem se obremenjevati s tem, kako me vidijo drugi. Največja napaka, ki sem jo delala vse do 30. leta, je bila to, da sem se preveč trudila, da bi bila ljudem všeč. Šele danes vidim, kako negotova sem bila. Vsaka kritika me je potrla, vedno sem imela občutek, da moram ugoditi. Kot da ni bilo dovolj, da samo sem." 

Zadnja leta zato preprosto je to, kar je. Vsaj večino časa. "Najraje se norčujem iz sebe. Iz tega, kako zanič bočno parkiram, kako štorasto hodim v petah, kaj vse zamočim in kako kot mama večino časa nimam pojma, kaj delam. Težko bi rekla, kako in kdaj točno je prišlo do te spremembe. Najbrž se temu reče odraščanje in zorenje," pripomni.

V času študija se je iz Slovenj Gradca preselila v Ljubljano. Opisuje se kot "zmedeno vaško Petrco", ki je pozdravila čisto vsakega, ki je šel mimo nje: "Ker seveda smo v Starem trgu pri Slovenj Gradcu pozdravili vsakega, ki nam je prečkal pot od diskonta do gasilskega doma. Ko sem to prakticirala na polni Čopovi, so me v glavnem gledali, kot da se drogiram," (smeh, op. a.) razlaga in pove, da ji je nekaj 'ovir' predstavljalo tudi njeno narečje: "Zelo smešno je bilo, ko sem začela delati kot voditeljica na radiu v Ljubljani in sem bila prepričana, da je koroščina svetovno znano narečje, ki ga razume vsak. Enkrat sem vsa panična čakala novinarko, da pride s svežimi novicami in sem jo klicala: "Evaaa, hiliii, pa pohiiili no." Ljubljančanka Eva seveda ni vedela, niti, kaj pomeni "hili"(pohiti), pa tudi ne, zakaj je "akližna in froka in kafe bek uliva". 

Svojo iskrenost in sprejemanje same sebe takšne, kot je, pripisuje staršem. "Starši so zagotovo krivi, da si upam povedati stvari tako, kot jih čutim. Vedno so mi dajali občutek, da sem lahko iskrena in da zaradi svoje iskrenosti ne bom kaznovana. Nikoli mi niso skušali vsiljevati svojih prepričanj, čeprav se glede marsičesa ne strinjamo," pravi. 

Razloži, da je njena družina znana po tem, da strastno in "na glas" debatira in zagovarja svoj prav. K temu prismuknjeno doda: "Če se nam kdaj pridruži kdo, ki nas ne pozna dobro ali pa je vajen bolj umirjene komunikacije, je vedno malo zgrožen, češ 'joj, kako se krega ta disfunkcionalna družina'. Mi pa samo izmenjujemo svoja mnenja in se imamo radi, čeprav izgleda, kot da se bomo vsak čas pobili," pojasnjuje in k svojemu naboru življenjskega navdiha dodaja tudi prijatelje, ki jo spremajo takšno, kot je, predvsem zaradi njene iskrenosti. "No, in seveda moja dva cimra – prestolonaslednik in njegov oče." (op. a. smeh).

Radovednost in služba, ki je pravzaprav hobi 

Od nekdaj je bila radovedna, predvsem pa navdušena nad pisano in govorjeno besedo. Čeprav si je dolgo želela postati zdravnica, se je pri šestnajstih letih na avdiciji lokalnega radija, vanj zaljubila. "Najbrž zato, ker imam rada knjige. Vedno sem trdila, da so knjige in radio za ljudi z domišljijo. Za ljudi, ki si znajo ustvariti svojo sliko v glavi in ne rabijo že ustvarjenih (vizualnih) podob," razloži. Sprva je bila njena želja kot novinarka spreminjati svet na bolje, "z razkrivanjem pomembnih nepravilnosti", a je kmalu ugotovila, da na svetu ni zato, da bi ljudem sporočala slabe novice.

"Jaz želim ljudi zabavati. Jih nasmejati." 

Čeprav pravi, da zveni klišejsko, je njena služba še vedno njen hobi, meja med njima pa je zelo tanka. Skoraj deset let je urednica na Hitradiu Center. "Ker smo najbolj poslušan radio za mlade, se mi zdi, da sem vsako leto mlajša. Ne samo zato, ker sem obkrožena z mladimi energijami, ampak tudi zato, ker me industrija sili, da ves čas sledim trendom. Kot zunanja sodelavka pa sodelujem tudi z nekaj agencijami, ki jim pomagam na področju kreativnega pisanja, digitalnega marketinga in odnosov z javnostmi. To pomeni, da predvsem veliko pišem, kar je tudi moj hobi in največja strast," opisuje svoje delo. 

Zato si želi s svojim delom razveseljevati, zabavati in nasmejati čim več ljudi, tu in tam je mogoče celo slišati, da bi bila zaradi svojega smisla za humor stand-up komičarka: "To, da mi nekdo reče, da bi se morala ukvarjati s stand-upom, je zame sicer res velik kompliment, a ker poznam industrijo kar od blizu (s tem se ukvarjata moj partner Željkić in zelo dobra prijateljica Martina Ipša), vem, da za kaj takega še nekaj časa ne bom zbrala poguma. Res pa je, da čutim zadovoljstvo, če kdaj koga nasmejim," pojasni. 

Na prvem mestu je kljub vsemu mama

"Ne slepimo se. Ko ženska enkrat postane mama, nikoli več ni samo ona. Se pa trudim, da nisem samo mama. Da kdaj samo sem. Petra. Ženska, ki se rada druži, potuje, bere, piše, jé, kuha. Da sem lahko več kot mama, pa se seveda moram zahvaliti Željkiću (op. a. njen partner Željko Čakarević), ki je res super ati (čeprav mu ves čas pametujem, da vse dela narobe), in pa najinim družinam, ki radi priskočita na pomoč," nekoliko resneje pripomni. 

S cmokom v grlu zato priznava, da je imela mama prav: "Odkar sem mama, manj kompliciram. Predvsem pa imam še raje svoje starše. S cmokom v grlu priznavam, da mamin ponarodeli stavek "boš že videla, ko boš imela svoje", res drži. Šele zdaj vidim, koliko strahov, dvomov, da delaš prav in skrbi (poleg vsega lepega) prinese materinstvo. Pa se šele ogrevam. Prosim, naj se ne uresniči še tista mamina 'grožnja' 'upam, da bo tak, kot ti.' Ker jaz sem bila res grozna pubertetnica." (op. a. smeh)

"Željkiću gre najbolj na živce, ko otroka zaslišujem, kaj sta z atijem jedla in počela, ko me ni bilo. Itak je jasno, da sta šla v restavracijo s hitro prehrano in da je gledal preveč risank," iskreno prizna. A najbolj pravi, da "si gre na živce", ko svoje materinstvo primerja z "zlaganim življenjem katere od Instagram mam (takih, ki ves čas nekaj aktivno počnejo z otrokom, ga hranijo samo z lokalno organsko hrano in so ves čas matchy-matchy oblečeni, nikoli ne trmarijo, plenic pa ne rabijo že od tretjega tedna starosti)," pove in doda:

"V mislih se tudi oklofutam takoj, ko opazim, da svojega otroka primerjam z drugimi." 

Zato svojemu sinu Nikoli dovoli in si prizadeva, da je svoboden, odprt in svojevrsten otrok. "Morda se bi kateri mami zdelo nenavadno in vredno zavijanja z očmi, a če je mojemu otroku všeč vijoličasta pižama z zajčkom, mu ne bom vsiljevala modrih Tačk na patrulji. Zdi se mi namreč naravnost noro, da bi 4-letnika prepričevala, da mu vijoličasta barva ne sme biti všeč, samo zato, ker je to 'punčkasta barva'." 

Prav tako upošteva njegove občutke: "Ne bom ga do vratu 'zadekala' v šal in bundo, samo zato, ker mene zebe. Seveda to ne pomeni, da bo lahko hodil v mrazu okoli nag, če se mu bo zazdelo, ampak, da ga poslušam in upoštevam, če se mi zdi, da to ne bo škodilo njegovemu zdravju. Ko je bolan mu dovolim veliko risank, saj bi bilo hinavsko, da od otroka z vročino zahtevam, da zlaga kocke in riše, medtem ko sama že najmanjši prehlad izkoristim za binge watchanje Netflixovih serij." 

O Željku, z Željkom, pri Željku 

O partnerju Željku do te točke spregovori že velikokrat, in ker gre za stand-up komika, ki je prav tako njen sodelavec, jo moram povprašati tudi o tem. Spoznala sta se tam, kjer sta oba najraje – na radiu. "Začetek najine zgodbe je skoraj dovolj dramatičen za Netflixovo serijo. Začelo se je tako, da sva bila na Radiu Ekspres jutranji voditeljski par. Željkić je bil hkrati tudi moj šef, zelo zahteven programski direktor, strah in trepet redakcije. Ves čas sva se prepirala, zaradi njega sem večkrat sedela pri direktorju v pisarni in dajala odpoved. V resnici pa sva se očitno imela malo rada, saj sva šla kmalu po tem, ko sem dala odpoved, ker sem si priznala, da sem zaljubljena v šefa, skupaj v Barcelono," mi razloži. 

"In evo naju danes, s kreditom na 20 let in otrokom."

Kot pravi, oba nosita hlače v odnosu in humorno pripomni: "Jaz občasno tudi krilo. Željkiću se za krilo ne ljubi briti nog." In prav skozi humor se povezujeta in dnevno nadgrajujeta svojo ljubezen, čeprav je kot tak subjektivna stvar: "Eden drugemu sva zabavna, kar je verjetno lepilo najine zveze, kako se zdiva drugim, pa je najbrž stvar okusa. Prestolonaslednik pogosto reče, da je mamica lepa, ati je zabaven, on pa je oboje." 

Česa ne obljublja v rubriki Petra Skrivarnik #brezfiltra?

Njeno prvo kolumno Petra Skrivarnik #brezfiltra ste na Metropolitan.si že lahko prebrali, Petra zato pravi, da pri njej zagotovo ne boste našli analize gospodarskega dogajanja in poglobljenih zunanjepolitičnih komentarjev. "Prvič, ker o tem nimam pojma, drugič, ker pišem o stvareh, ki se me res dotaknejo," doda. 

"Napišem to, kar čutim. K temu me spodbudi življenje. Ko se zgodi kak dogodek, ki me razjezi, nasmeji, razžalosti, se skoraj vedno razpišem. Pisanje je moja terapija," pravi. 

V njenih zapisih boste lahko našli življenjske in vsakodnevne tematike, kot so starševski podvigi, prepiri v službi, kalvarija s kreditom, zasvojenost s telefonom, obsedenost z videzom, maske, ki jih nosimo, in podobno. "O stvareh, ki me živcirajo, razjezijo, žalostijo in nasmejijo. Rada pripovedujem zgodbe, ki jih piše življenje. In vesela sem, če se svojim pisanjem koga dotaknem," zaključi. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord