Potrošniki in pridelovalci hrane so se povezali na družbenem omrežju

Facebook skupina je namenjena spodbujanju lokalne samooskrbe s hrano tako v času pandemije kot tudi sicer, deluje pa tako, da pridelovalec ponudi in sam zbere naročila, plačila, dan dostave, ali pove, kje stranka lahko dvigne naročeno, izhaja iz predstavitve skupine, ki je nastala minuli konec tedna in do četrtka že presegla 5500 članov.

Zamisel za nastanek skupine je prišla spontano, je za STA pojasnila njena pobudnica Vanja Rogač, ki je že v času materinstva spoznala pomen hrane za zdravje in krepitev imunskega sistema, torej tudi v boju z boleznimi.

V času (samo)izolacije in socialne oddaljenosti zaradi koronavirusa so zaprli večino tržnic, s tem pa se je oslabila tudi preskrba z lokalno hrano, je ugotovila sogovornica.

Posamezne občine, kot denimo koprska in piranska, so v sodelovanju z javnimi komunalnimi podjetji sicer pripravile sezname lokalnih kmetov in ponudnikov hrane, prek katerih se občani lahko oskrbujejo s svežimi izdelki.

Kot je priznala pobudnica skupine, je na tržnico začela hoditi šele v zadnjih mesecih in vseh ponudnikov ne pozna poimensko, zato so zanjo takšni seznami le delno uporabni. Po tistem, ko je sama imela preglavice pri iskanju specifičnega izdelka, v tem primeru nesegretega medu, ki se ga praktično ni dalo nikjer več dobiti, se je nazadnje odločila ustvariti Facebook skupino na ravni slovenske Istre.

Ponudba je zelo raznolika in je kot administratorka ni želela pretirano omejevati, pravi pobudnica, vseeno pa prevladujejo sezonsko pogojeni pridelki, kot so šparglji. Največja je ponudba zelenjave, prodaja se tudi veliko oljčnega olja, mesnin itd.

Podobna Facebook skupina, delujoča po istem načelu, je z nekajdnevnim zamikom že nastala tudi na Severnem Primorskem. Gre za skupino Mala tržnica Severne Primorske, zanimanje zanjo pa prav tako iz dneva v dan raste, je dodala pobudnica.

Kot priznava, je zadeva stekla, "ker so bili pridelovalci prisiljeni iskati nove poti", in je torej odločitev o ustanovitvi skupine padla ravno ob pravem času. Obenem pa meni, da je kriza zgolj pripomogla k večjemu odzivu k sicer aktualni ideji o osveščanju tako potrošnikov kot pridelovalcev. Zato je tudi prepričana, da gre za model, ki bi lahko obveljal in razvijal tudi po tistem, ko bo pandemije konec.

Primer dobre prakse – SLO ISTRA – lokalna samooskrba https://t.co/T6fSFZPvkB

— Alex Marsič (@AlexMarsic) March 25, 2020