Previdno, ko gre za dedovanje: znašla se je v težavah, kljub temu, da je mama za seboj pustila oporoko (jasno je, kako ravnati, da do tega ne pride)

Po smrti najbližjih običajno na plano pridejo zadeve, o katerih se v družinskem krogu prej ni razpravljalo ali govorilo. Tako ni nobena redkost, da na zapuščinskih razpravah pride do sporov in prepirov med sorojenci, pa tudi do razkolov med starši in otroki. O tem dovolj zgovorno govori primer, ki je bil objavljen na britanskem starševskem forumu Mumset. Avtorica objave je namreč zapisala, da ji je mama umrla pred pol leta po dolgotrajni bolezni.

Mam je pred smrtjo uredila vse, tako da dediči ne bi imeli težav. "Vnaprej se je dogovorila za načrt pogreba,  povedala nam je, kje se nahaja vsa dokumentacija, potrebna za ureditev njenih zadev. Našli smo vse kontaktne podatke, bančne informacije in oporoko - vse skupaj je bilo v isti škatli," je zapisala avtorica. Dodala je, da je teden dni po materini smrti doživela šok, ko ji je hči povedala, da je našla še eno oporoko, in sicer pod kupom čevljev v materini omari.

"Ta posodobljena oporoka njej zapušča hišo in vso vsebino, namesto delitve 50/50 med mano in mojo sestro. V obeh oporokah, stari in novi, sem navedena kot soizvršiteljica. Priče na novi oporoki sta najboljša prijateljica moje hčere in mati njenega partnerja, osebi, ki ju moja mama v resnici ni dobro poznala. Nova oporoka je popoln preobrat.

Hči mi noče pokazati nove oporoke, čeprav sem soizvršiteljica. O tem se ne želi pogovarjati. Noče ravnati po njej, razen tega, da trdi, da bo sama prek spleta vložila zahtevek za zapuščinsko obravnavo. Ne želi, da jo vidim, ne želi z menoj k odvetniku in podobno. Prepričana sem, da nova oporoka obstaja, vendar nimam pojma, ali je sploh pravilno potrjena s pričami. Poskušam stvari premakniti naprej, ker je mamina hiša sredi zime brez komunalnih priključkov in izgleda zapuščena. Hči sploh noče govoriti z menoj o tem. Je imel kdo podobno izkušnjo?," je zapisala avtorica.

Oglasili so se številni uporabniki in marsikdo ji je svetoval, naj si takoj najde odvetnika - menili so, da verjetno gre za prevaro. Avtorica je nato pojasnila, da je bila njena mama  ob smrti stara 86 let in v zelo slabem zdravstvenem stanju. Negovalci so k njej prihajali dvakrat dnevno. "Nova oporoka je zagotovo avtentična, ker sem stopila v stik s službo, ki jo je pripravila. Gre za eno od tistih storitev ‘donirajte dobrodelni organizaciji, pa vam bomo sestavili oporoko za nižjo pristojbino’. Torej je vse legitimno. Prva oporoka, ki je še vedno shranjena v sefu odvetniške pisarne, je bila sestavljena pri odvetniškem podjetju, ki ga je uporabljala med ločitvijo pred mnogimi leti. Izvirnik je ostal v njihovem sefu. Kopija te oporoke je bila tudi v ‘škatli z pomembnimi dokumenti’ v njeni hiši in ni bila uničena. Moj drugi otrok je najel odvetnika, ne zato, da bi izpodbijal oporoko, ampak da bi dobil kopijo podpisane oporoke. Moja hči je to zavrnila dostaviti."

Na vprašanje, ali je oseba, ki je sestavila oporoko, osebno govorila in se srečala z njeno mamo, je avtorica odgovorila, da so prišli k njej domov ob vnaprej dogovorjenem terminu. "Sploh ne izpodbijam nove oporoke. Težava je v tem, da se mi priče zdijo nelogične, saj je zelo malo verjetno, da bi jih moja mama kot zelo zasebna oseba izbrala. Njena najboljša prijateljica ali dolgoletna čistilka, ki sta prihajali v hišo, ko je bila nepokretna, bi bili bolj logična izbira. Poleg tega moja hči zanika kakršno koli znanje o kasnejši oporoki, čeprav bi očitno morala organizirati prihod svoje prijateljice in partnerjeve matere kot prič.

Iskreno, popolnoma sem zmedena. Menim, da je očitno vedela, da se oporoka sestavlja, in je pri tem sodelovala, kar me samo po sebi ne moti — nimam težav z materinimi dejanskimi željami. Ne morem pa razumeti, zakaj preprosto ne prizna situacije, da bi lahko nadaljevali in uredili zapuščino, namesto da se ustvarja še večji problem, medtem ko računi že začnejo prihajati v breme zapuščine."

Kako je s tovrstno prakso v Sloveniji?

1) Ali lahko v Sloveniji z oporoko popolnoma razdediniš otroka?

Praviloma ne, ker slovenski Zakon o dedovanju (ZD) določa institut nujnega deleža (»forced heirship«). Zapustnik lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem, vendar mora upoštevati, da imajo določeni dediči pravico do minimalnega deleža zapuščine ne glede na oporoko. Če oporoka nujnemu dediču ne prizna nujnega deleža, lahko ta dedič:

• uveljavlja nujni delež v zapuščinskem postopku, ali
• sproži ustrezno pravdo (npr. za zmanjšanje oporočnih razpolaganj).

2) Kdo so nujni dediči v Sloveniji?

Po uradnem povzetku na portalu eUprava (GOV.SI) so nujni dediči:

1. Potomci (otroci, vnuki itd.), posvojenci in njihovi potomci
2. Zakonec (in v praksi tudi zunajzakonski partner, kjer so izpolnjeni pogoji)
3. Starši (v določenih primerih)
4. Stari starši, bratje in sestre zapustnika pa le izjemoma – če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje, in le če bi bili sicer poklicani k dedovanju po zakonitem dednem redu. 

3) Kolikšen je nujni delež?

• Višina nujnega deleža je v Sloveniji določena takole, piše na portalu eUprava:
• potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zakonec: 1/2 deleža, ki bi jim pripadel po zakonitem dedovanju
• drugi nujni dediči (npr. starši): 1/3 njihovega zakonitega deleža 

4) Najpogostejše oblike oporok v Sloveniji

Uradno so najpogostejše naslednje oblike:

A) Lastnoročna oporoka

• mora biti v celoti napisana lastnoročno in podpisana,
• priče niso potrebne. 

B) Pisna oporoka pred pričami

• besedilo lahko pripravi tudi kdo drug (tudi natipkano),
• oporočitelj mora pred dvema pričama izjaviti, da gre za njegovo oporoko, in jo pred njima podpisati,
• priči se morata prav tako podpisati.

C) Notarska oporoka

• pogosto najbolj varna praksa, ker se vpiše v Centralni register oporok in se zmanjša tveganje, da bi se oporoka “izgubila” ali da bi bila sporna.  

5) Najpogostejša napaka, podobna zgornji zgodbi: priče (konflikt interesov)

Pri pisni oporoki pred pričami je kritično,  kdo je priča. Če sta priči neustrezni, je lahko oporoka izpodbojna oziroma neveljavna.

Iz pravnih pojasnil izhaja, da pri pisni oporoki pred pričami ne morejo biti priče (tipično):

• oporočiteljevi potomci,
• njihovi predniki,
• ter sorodniki v stranski vrsti do določenega kolena (odvisno od konkretne zakonske določbe in razlage)., piše na portalu dedno-pravo.si.

Praktično pravilo: priči naj bosta “nevtralni” odrasli osebi, ki nimata koristi od oporoke. Če je priča nekdo, ki po oporoki deduje ali je z dedovanjem tesno povezan, se odpira resno tveganje za spor in neveljavnost.