Pričkanja s sorojenci so koristna za razvijanje socialnih veščin, kaže študija

Ko se ozremo v času nazaj, neredko ugotavljamo, kako (pre)pogosto smo si bili v laseh z bratom in/ali sestro, prepiri pa so se radi končali v solzah. Večina vseh teh konfliktov se danes zdi nadvse trivialnih in nesmiselnih.

Pa vendar. Nedavna raziskava centara za raziskavo družinske dinamike na univerzi v Cambridgeu je pokazala, da je zdravo rivalstvo med sorojenci lahko tudi zelo koristno za vaš mentalen in čustveni razvoj, prav tako pa spodbuja tudi kultiviranje socialnih veščin.

Študija, ki so ji dali naslov Toddlers Up (v prevodu morda: vznemirjeni malčki) je del petletnega raziskovalnega projekta, ki analizira kognitiven in socialen razvoj otrok v starosti od dveh do šestih let. V študijo je zajet vzorec 140 otrok, rezultati pa kažejo, da so sorojenci pomemben faktor zgodnjega razvoja s pozitivnim izidom celo v primerih, ko je odnos (blago) negativen.

Raziskovalci študijo utemeljujejo tako na video posnetkih interakcije med družinskimi člani, prijatelji in neznanci kot intervjujev, anket in testov, s pomočjo katerih ocenjujejo rabo jezika, narčtovalne sposobnosti, spomin in samo-nadzor. Ob tem opozarjajo, da imajo zgolj blažje oblike rivalstva med sorojenci dolgoročno dober izid, medtem ko težje lahko rezultirajo v vedenjsko in odnosno problematiko.

Dr. Claire Hughes je kot članica raziskovalnega tima povedala: "Tradicionalni pogled na rivalstvo med brati ali sestrami pravi, da med njimi naravno prihaja do tekmovalnosti za starševsko pozornost in ljubezen. In dokazi kažejo, da je razumevanje socialnih veščin pri otrocih s sorojenci pospešeno. Po drugi strani so sorojenci praviloma tudi naravni zavezniki. Pogosto so na isti valovni dolžini, zaradi fizične bližine so v odnosu bolj angažirani, z zrcaljenjem drug drugega pa bolj v stiku s svojimi mentalnimi stanji."

Analiza transkriptov otrok, ki so bili vključeni v projekt, so raziskovalci še ugotovili, da znajo otroci (ki so dnevno izpostavljeni vplivom sorojencev, pa tudi drugih vrstnikov) pronicljiveje opisati svoje misli in občutke. 

Še več. Tudi interakcija med dvema otrokoma v isti sobi, ki se neprestano prerekata ali dražita, v sebi nosi čustveno izmenjavo. Neredko se mlajši otrok, katerega mentalni razvoj je na nižji ravni od starejšega, od slednjega pospešeno uči, njegove socialne veščine pa so do šestega leta zato znatno izboljšane.

Hughes še dodaja: "Otroci, ki so se v starosti šestih let na naših testih najbolje odrezali, so prihajali iz družin, kjer so se starši z otroci veliko pogovarjali. Najbolj socialno vešči so bili tako tisti malčki, katerih matere so z njimi pogosto spregovorile tako, da so se ti morali razložiti in razmisliti o različnih stališčih. Tako so se zgodaj naučili vživeti v različne interese, ki njih in druge otroke motivirajo v določena vedenja."

V študiji so zato še več pozornost namenili prav dobrodejnemu vplivu kvalitetne komunikacije znotraj družine.