4 stvari, ki jih je Elon Musk naredil ob prevzemu Twitterja, pa jih dober vodja nikoli ne bi

Štiri največje Muskove napake:

1. Reagira brez premisleka

Bryce Hoffman, avtor knjižnih uspešnic, predavatelj ter predsednik učne organizacije za podjetja in posameznike Red Team Thinking LLC, v prispevku na Forbesu začne s svojo osebno mantro:

’Slabi voditelji reagirajo, dobri voditelji planirajo, izjemni voditelji razmišljajo.’

Musk je pokazal le malo sposobnosti za načrtovanje (Hej, dajmo začeti prodajati modre kljukice! Le kaj bi lahko šlo narobe?) in še manj razmišljanja (Hej, dajmo kar vsem možnost, da si kupijo modro kljukico!) odkar je Twitter prevzel 28. oktobra, je jasen Hoffman.

»Samo poglejte si plaz čudaških hipnih odločitev glede slabo premišljenega ultimata, v katerem je zaposlene postavil pred odločitev, ’ali boste delali prek svojih zmožnosti’ v ’distopijskih delovnih okoliščinah’ in ’le izjemni rezultati bodo dovolj dobri’ ali pa se poslovimo. No, vsaj to mu lahko damo, da slabše produktivnim ni zagrozil z elektrifikacijo,« je bil sarkastičen Hoffman. »Vse skupaj se mu je razpočilo pred očmi kot granata že v četrtek popoldan, ko je večina preostalih zaposlenih njegov ultimat zavrnila. Pa se je odločil fizično zapreti vse Twitterjeve pisarne. Potem je spoznal, da to ne bo delovalo in postavil še en ultimat. Tokrat je vsem programerjem zaukazal, da se morajo ’naslikati’ v njegovi pisarni v San Francisku do 14h ure. Problem? Veliko programerjev dela v drugih zveznih državah. Ups! Musk je bil ponovno primoran spremeniti svoj ultimat.«

Medtem ko je bila prva Muskova odločitev slaba, so vse nadaljne odločitve, s katerimi je popravljal prvo, situacije praviloma še poslabšale.

»Že v prvo ne bi smel postaviti tistega smešnega ultimata. Dejstvo, da se je nanj odzvalo veliko manj ljudi, kot je pričakoval, bi moral vzeti kot jasen znak, da se gre ustaviti in malce bolj premisliti zadeve. Namesto tega je Musk spet reagiral. In potem še enkrat reagiral. Vsaka nova reakcija je prvotno napako še poglabljala.«

2. Vladanje z odloki

Muskova izvorna napaka je poskus vladanja z odloki, kar počnejo le avtokratski diktatorji in drugi v sebe negotovi liki, trdi Hoffman. Morda je zato Musk svojim zaposlenim v sredo poslal spletno pošto, ki se je brala kot kot nekaj, kar bi napisal Vladimir Putin.

»Vse to ni nič novega za Elona. Znan je bil po svojih neslavnih ultimatih, s katerimi je že leta pred tem zasipal svoje zaposlene. Razvedelo se je, da naj bi Musk zapovedal delu zaposlenih na Twitterju, da morajo delati v 12-urnih izmenah in to 7 dni na teden, nekaj njih pa naj bi bilo na voljo kar 24/7 (torej neprestano, podnevi in ponoči). Vse z namenom, da bi bili kos Muskovim agresivnim časovnim rokom.«

Hoffman nato spomni, kako je v začetku letošnjega leta Musk od zaposlenih na Tesli zahteval, da se vrnejo v pisarne za minimalno 40 ur na teden ali pa naj se ’pričnejo delati, da delajo nekje drugje’. Vse to se je dogajalo za časa novega vala pandemije, ko je Musk s svojimi dekreti o obvezni prisotnosti tovarniških delavcev odkrito nasprotoval kalifornijskim zdravstvenim ukrepom (in zdravemu razumu).

»In leta 2018 so delavci Tesle v povprečju delali po 100 ur na teden, ko so stežka lovili rok izdaje Modela 3.«

Čeprav se včasih v vsakem podjetju pojavi nuja, da vodilni zaprosijo svoje zaposlene, da stisnejo zobe in se še močneje angažirajo, pa bo dobri vodja to izrazil kot prošnjo, z vso potrebno ponižnostjo in empatijo, ’nikoli pa kar tako, samoumevno in po defoltu’, je jasen Hoffman. »Če bi to počeli tako, bi bili v podjetju slej ko prej priča izgorelemu in odtujenemu kadru, trpela pa bi tudi produktivnost. Samo poglejte si, koliko težav s kvaliteto je imel Model 3.«

3. Ocenjevanje uspešnosti zaposlenih ’prek palca’

»Če zaposlene ocenjuješ kot lastnino, kar Musk očitno počne, jih pričneš ocenjevati z arbitrarnimi metrikami. Pa vendar izjemni voditelji dobro vedo, da te metrike štejejo le, če so neposredno vezane na strateške cilje podjetja,« ve povedati Hoffman.

»Če je eden od vaših ciljev grajenje blagovne znamke, ob tem pa desenzitivizirate svoje prodajalce za prijazen odnos do kupcev, ker jim zapovedujete kar najbolj agresivno prodajo, tega cilja pač ne boste nikoli dosegli.«

Musk v svojih dekretih pogosto vsiljuje arbitrarne metrike, ki rušijo dolgoročni uspeh podjetja. Zahtevati, da programerji delajo v 12-urnem izmenskem delu, sedem dni na teden, ne bo rezultiralo v bolje napisane programe, temveč v izgorelost zaposlenih.

»Ocenjevanje uspešnosti po številu vrstic napisane kode sili programerje zgolj v pisanje odvečne, prenapihnjene kode.«

4. Ignoriranje zaposlenih

Nekateri zaposleni so Muska skušali posvariti pred nekaterimi spremembami, ki jih je ’ad hoc’ uvedel na Twitterju.

»Na primer, 1. novembra je oddelek za varnost Musku poslal podrobno poročilo o največjih nevarnostih, ki prežijo ob uvedbi plačljive modre verifikacijske kljukice. V njej so posvarili pred možnostjo, da bi funkcijo zlorabili ’oponaševalci svetovnih voditeljev, oglaševalcev, vladnih organov in drugih pomembnih osebnosti’. Prav tako so posvarili pred ’posebno motiviranimi prevaranti in šaljivci’ … kar bi lahko imelo strašne posledice, tudi v konkretni materialni škodi. In kaj je storil Musk? Zamahnil je z roko in nato se je zgodilo prav vse, pred čemer so zaposleni svarili.«

Če bi bil Musk manj aroganten in bolj pripravljen poslušati, bi se lahko od njih veliko naučil. Odličen vodja bi to vedel.

To je razlog, zakaj se peto pravilo Stevena Coveyja o zelo uspešnih ljudeh glasi:

’Poskušaj najprej razumeti, pa boš tudi razumljen.’

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere