Kdo je v resnici bila legendarna bolgarska jansovidka.
Med brskanjem po spletu pogosto naletimo na prerokbe Babe Vange, slepe starke iz Bolgarije, ki ji mnogi spletni uporabniki pripisujejo apokaliptične napovedi o vojnah, revščini in boleznih. Čeprav je še 30 let po smrti znana po svojih domnevnih prerokbah, pa novejše raziskave in pričevanja njenih sodobnikov danes o kažejo povsem drugačno sliko, kot jo vidimo v spletnih objavah.
Z izgubo vida naj bi pridobila druge sposobnosti
Pravo ime Babe Vange je bilo Vangeliya Pandeva Gušterova. Rodila se je leta 1911 na območju današnje Severne Makedonije, ki je bila takrat del Osmanskega cesarstva. V najstniških letih jo je ujela močna nevihta s tornadom, ki jo je vrgel čez polje.
Ko so jo našli, so bile njene oči polne peska. Zaradi poškodb in pomanjkanja ustreznega zdravljenja je postopoma oslepela. Izgubo vida naj bi nadomestili močna intuicija in empatija, ki sta zaznamovali njen odnos z ljudmi iz mesta Petrich, kjer je preživela večino življenja.
Novice o njenih domnevnih nadnaravnih sposobnostih, ki naj bi jih pridobila z izgubo vida, so se hitro razširile. Med drugo svetovno vojno je k njej začelo prihajati vse več ljudi z vprašanji o usodi svojih bližnjih, ki so bili na fronti. V šestdesetih letih so se pred njenimi vrati vile dolge vrste, ki so vztrajale tudi po več dni.
Fenomen Babe Vange izkoristila takratna oblast
Njene sposobnosti je začela preučevati tudi takratna komunistična oblast, ki se je odločila, da bo njen primer raziskala in jo je tudi uradno podprla ter jo na nek način institucionalizirala. Obiski ljudi pri njej so postali organizirani prek državnih institucij, imela je sekretarke, ki so vodile evidenco obiskovalcev in urejale termine. Za posvete so pobirale tudi plačila. Del denarja je šel državi.
Oblast je spodbujala celo znanstvene raziskave njenih sposobnosti. Znanstveniki so poskušali razložiti njen fenomen, kar je še povečalo zanimanje za njene domnevne paranormalne sposobnosti.
"Baba Vanga se je ukvarjala predvsem z zdravstvenimi težavami ljudi, ne pa s kataklizmami, ki naj bi prizadele svet," pojasnjuje Ivan Dramov iz fundacije Baba Vanga. Njeni nasveti so se večinoma nanašali na bolezni, družinske odnose in osebne težave obiskovalcev.
Po smrti se je okoli nje ustvaril mit
Po tem, ko je Baba Vanga leta 1996 umrla, so ji začeli pripisovati številne izjave, ki jih nikoli ni izrekla. Danes po družbenih omrežjih in v medijih krožijo neverjetne napovedi v njenem imenu, napovedovala naj bi vojne, pandemije in naravne katastrofe, čeprav ni preverljivih virov, ki bi to potrjevali.
Baba Vanga je do danes postala nekakšna abstraktna zgodovinska figura, za mnoge Bolgare pa je bila resnična oseba, ki jim je ponujala nasvete, pozornost in spodbudo, ko so obupani prišli na njen prag, da bi našli odgovore na svoja vprašanja. Osebne izkušnje in zgodbe tistih, ki so jo obiskali, so se prenašale iz generacije v generacijo. Sčasoma se je o njej ustvaril mit, ki ga je najprej okrepil kolektivni spomin, nato pa še sodobni mediji.
