Nekateri res nimajo nobenih manir - in to še najbolj začutijo tisti, ki delajo z ljudmi.
Delo z ljudmi zahteva veliko potrpežljivosti, a včasih morajo zaposleni prenašati tudi vedenje, ki močno presega meje običajne nevljudnosti. Mlada trgovka - očitno s Hrvaške - je na spletnem forumu Reddit razkrila, s kakšnimi neprimernimi opazkami, strmenjem, pritoževanjem in celo grožnjami se srečuje med delom na blagajni. Kot pravi, jo nekateri kupci krivijo za vse – od cen in težav na samopostrežnih blagajnah do tega, da morajo pri plačilu s kartico vnesti PIN. Najbolj pa jo motijo osebni komentarji in nadlegovanje starejših moških, zato je druge uporabnike vprašala, kako naj se v takšnih situacijah postavi zase in primerno odzove.
"Delam v trgovini na blagajni in zdaj, ko je prišlo poletje, se je očitno odtajala cela četica ogabnih starih tipov, ki so prišli mene zajeb**at na blagajno. Zanima me, kako naj se postavim zase in kako naj reagiram na razne komentarje in opazke," so besede, s katerimi je začela svoj zapis. Recimo vprašam: »Potrebujete še kaj?« in dobim odgovor: »Lahko en nasmeh, zakaj si tako resna?« Potem mi buljijo v majico in se delajo, kot da berejo, kaj mi piše na njej, v resnici pa strmijo naravnost v dekolte. In potem še cel kup drugih različic istega vedenja," je dodala.
Rad s ljudima
by u/I_am_mitochondria in croatia
"Poleg takšnega osebnega nadlegovanja, za katero sem prepričana, da si ga ne bi upali ponoviti pri moškem sodelavcu ali kakšni starejši sodelavki, sem po njihovem vedno jaz kriva za čisto vse. Ljudje se jezijo name, ker morajo pri plačilu s kartico vtipkati PIN, ker nekaj ne dela na samopostrežni blagajni, zaradi cen ali pa zato, ker je v nekem hodniku postavljena paleta in zaradi nje niso mogli do nečesa. Bonus zgodba: včeraj mi je neki dedek, ko mi je podajal lubenico, da bi jo stehtala, zagrozil, da mi jo bo vrgel v glavo. Resno, nikoli nisem imela takšnega sr**ja z ljudmi, mlajšimi od 30 let. Prosim, napišite še vi kakšno zgodbo o svojih lobotomirancih. Takoj mi bo lažje," je zaključila. Očitno jo je vse skupaj res pošteno razjezilo, saj je uporabila nekaj krepkih besed. Kmalu so se na njen zapis odzvali tudi drugi uporabniki.
Podobne izkušnje ima tudi zaposleni na drugem delovnem mestu - dela namreč na recepciji nekega hotela. "Vsak dan mi kdo preklinja mater. Najboljši so tisti, ki imajo na kartici nastavljen limit, potem pa trdijo, da je težava v našem sistemu. Nato naredijo celo dramo, in to ravno zjutraj, ko imam največ odhodov gostov," je bil iskren.
"Grozno. Nikoli mi ne bo jasno, kako so lahko nekateri ljudje takšni. Dobro vedo, da zaposleni v trgovinah trdo garajo za svoj denar, najpogosteje delajo za minimalno plačo, poleg tega pa so preobremenjeni zaradi velikega števila strank. Razumem, da se starejši ljudje včasih slabše znajdejo pri tehtnicah ali POS-terminalih, ne razumem pa, da se zaradi malenkosti znašajo nad zaposlenimi. Tudi sam delam v podpori uporabnikom in sem že doživel grožnje, žaljivke in očitke, da sem nesposoben, celo takrat, ko so ljudje sami naročili izdelek, ki so ga želeli. Skratka, nekateri ljudje so preprosto navadna golazen," je bil odločen eden od sodelujočih v razpravi. Ena od blagajničark je opozorila še na težave z drobižem. "Ko mi sredi največje gneče kakšna babica prinese dvesto bakrenih kovancev in vztraja, da jih preštejem, dobim kar izpuščaje. Ali pa ko nekdo takoj na začetku izmene kupi tri kajzerice in plača z bankovcem za 200 evrov. Resnično ne vem, kaj od tega je huje," se je pridušala.
Preberite še:
- "Veste, kaj je naredil kupec?," je bila zgrožena blagajničarka, ki njegovega početja preprosto ni mogla prebaviti
- Blagajničarke so razkrile, zakaj kupcem počnejo to: "Meni so naročili, da moram tako delati"
- Trgovka iskreno priznala, kaj je počela kupcem, navedla pa je tudi razlog za tako vedenje
Eden od sodelujočih v razpravi pa je opisal, kako je sam prisostvoval enemu od nemilih dogodkov na blagajni in dodal, kako je ukrepal. "Ko to berem, sem se spomnil na dogodek izpred dveh mesecev v Kauflandu. Malo pred osmo uro zjutraj je neki starejši gospod stal v vrsti in se glasno pritoževal zaradi gneče in premajhnega števila odprtih blagajn. Ko je prišel na vrsto, je začel kričati na mlado blagajničarko, preklinjati in trditi, da nihče ne opravlja svojega dela. Prišel je varnostnik, vendar ni ukrepal. Po minuti ali dveh sem ga vprašal, ali lahko jaz nokavtiram tega gospoda, če že sam ne namerava ničesar storiti, le da potem ne bo klical policije in pregledoval posnetkov nadzornih kamer. Nastala je tišina. Moški je prebledel in začel jecljati, da ni prišel na Hrvaško zato, da bi mu nekdo grozil. Na koncu me je varnostnik pospremil ven in dejal, da me popolnoma razume, vendar v takšnih situacijah ne smejo ukrepati. Vem, da nasilje ni rešitev, toda kot očeta deklice me boli, da smo postali družba, ki ne zaščiti šibkejših in dopušča takšno vedenje do ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo." Očitno je dandanes žal tako, da se je treba v določenih poklicih "oborožiti" z veliko mero potrpežljivosti in predvsem ohraniti mirno kri, ko pride do takih dogodkov, bi lahko dodali. Ljudje smo si različni, nekateri pa na veliko žalost res ne poznajo nobenih meja - in olike.
