Se pogovarjate sami s seboj na glas? Strokovnjaki razkrivajo, kdaj je to koristno in kdaj je čas za skrb

20. 8. 2026, 14:42 | Uredništvo
Se pogovarjate sami s seboj na glas? Strokovnjaki razkrivajo, kdaj je to koristno in kdaj je čas za skrb (foto: Ilustracija ustvarjena z UI)
Ilustracija ustvarjena z UI

Morda ste to storili že večkrat, ne da bi sploh opazili.

Pogovarjanje s samim seboj je precej bolj običajno, kot si morda mislimo. Ljudje svoje misli pogosto izgovarjamo med delom, vožnjo, kuhanjem ali reševanjem različnih težav. Čeprav se nam lahko zdi nekoliko nenavadno, takšno vedenje samo po sebi ni razlog za skrb.

Samogovor nam lahko pomaga predvsem pri zbranosti. Ko opravljamo zahtevnejšo nalogo, si lahko posamezne korake povemo na glas in tako lažje sledimo temu, kaj moramo narediti. Na ta način lahko hitreje uredimo svoje misli in pridemo do rešitve.

Se pogovarjate sami s seboj na glas? Strokovnjaki razkrivajo, kdaj je to koristno in kdaj je čas za skrb
Profimedia

Besede, ki jih namenimo sami sebi, lahko vplivajo tudi na motivacijo. Kadar nam nekaj ne gre ali bi najraje odnehali, si lahko pomagamo s spodbudnimi stavki. Še posebej učinkovito je lahko, če se nagovorimo, kot bi spodbujali drugo osebo, na primer: "Zmoreš, samo nadaljuj."

Pogovor s samim seboj je lahko koristen tudi pri razumevanju čustev. Če svoje skrbi ali občutke izrečemo na glas, jih včasih lažje razumemo. Tako lahko bolje ugotovimo, kaj nas v resnici moti, in ločimo dejanske težave od pretiranih skrbi.

Pomembno pa je, kako se pogovarjamo sami s seboj. Stalno kritiziranje in stavki, kot sta "Nikoli mi ne bo uspelo" ali "Nisem dovolj dober", lahko zmanjšajo samozavest in voljo. Bolje je uporabljati bolj realistične in spodbudne besede ter priznati tudi trud, ki smo ga že vložili, piše Dnevnik.hr. 

Pomembna vprašanja

Koristno je tudi, da si zastavljamo vprašanja, na primer: "Kaj želim doseči?", "Kaj mi lahko pomaga?" ali "Kaj naj naredim naslednje?" Takšna vprašanja sicer ne rešijo težave sama od sebe, lahko pa nam pomagajo, da nanjo pogledamo drugače in svoje razmišljanje bolje usmerimo.

Če se želimo manj pogovarjati sami s seboj na glas, lahko svoje misli zapisujemo ali jih delimo z nekom, ki mu zaupamo. Pisanje dnevnika ima podoben učinek, saj nam omogoča, da razmislimo o težavi in se pozneje k svojim zapisom tudi vrnemo.

V večini primerov je samogovor povsem normalen pojav. Pozorni pa moramo biti, če oseba sliši glasove, ki jih drugi ne slišijo, ali doživlja druge halucinacije. Prav tako je smiselno poiskati strokovno pomoč, če samogovor povzroča veliko stisko, ga oseba ne more nadzorovati ali je večinoma zelo negativen in ponižujoč.

Igralka je pri 46-tih shujšala 18 kilogramov in vsi pravijo, da je njen način hujšanja najboljši