Njeno življenje se je začelo z velikimi ovirami - a preobrat, ki je sledil, je spremenil celo zgodbo.
Življenjsko izkušnjo zdaj 35-letne Jasmine Stojanović iz Kragujevca v Srbiji je prenesel portal Kurir.rs. Kot dojenčica je bila pri štirih mesecih nameščena v sistem socialnega varstva. Kot opisuje, je bila v center za socialno delo pripeljana ovita v plastično vrečko, saj njena biološka mama takrat ni imela niti za osnovne potrebščine, kot so plenice. Iz zgodnjega obdobja ji je ostalo zelo malo – omenja le uhane in lutko-dojenčka, ki joka. Njena mama je bila ob rojstvu Jasmine stara 19 let in brez podpore družine ali partnerja. Odločila se je za namestitev otroka v rejniško družino.
Zgodnje življenje: socialna stiska in oddaja v rejništvo
Po Jasmininih navedbah je njena mama v mladosti vstopila v razmerje, ki se je po rojstvu otroka končalo. Oče naj bi družino zapustil, mama pa je ostala sama in v socialno izjemno težkem položaju. "Mama je bila takrat zelo mlada, oče pa je odšel. Sama je šla rodit in sama me je odpeljala iz bolnišnice," pripoveduje Jasmina. Dodaja, da je mama nekaj časa živela pri svoji mami, Jasminini babici, kjer so se zaradi pomanjkanja in družinskih pritiskov razmere dodatno zaostrile. "Pri meni je vztrajala do četrtega meseca, potem pa sta z babico odšli na center za socialno delo in podpisali, da grem v rejništvo," opisuje.
Pri šestih mesecih je bila Jasmina nameščena v rejniško družino iz Miloševca, pri kateri je ostala vse do danes. Kot pravi, so ji rejniški starši zagotovili stabilno okolje in osnovno varnost. "Imela sem lepo otroštvo – bila sem šolana, imela sem vse osnovno, bila sem oblečena in negovana," pripoveduje. Poudari, da je rejniška družina nikoli ni obravnavala drugače kot svojih bioloških otrok. Pomembno vlogo je imela tudi drža rejniške mame do biološke matere. "Nikoli ni dovolila, da bi o moji mami govorila slabo. Vedno je ponavljala, da ima zagotovo razlog in da je kljub vsemu moja mama," dodaja.
Prvi stik po več desetletjih
Pred približno štirimi leti je Jasmina prek babice izvedela podatke o mami in njenem takratnem soprogu, nato pa je stik vzpostavila prek družbenih omrežij. Prvi pogovor je bil po njenih besedah zelo čustven. "Ko sem se pojavila na kameri, je rekla: ‘Jasmina, si to ti?’ Začela je jokati in padla na tla," opisuje Jasmina. Takrat je izvedela, da mama živi v Italiji in ima štiri otroke. Kasneje je Jasmina izvedela tudi, da je bila njena biološka mama žrtev družinskega nasilja in da je bila nastanjena v varni hiši v Italiji. To je vplivalo na njeno odločitev, da ji ponudi pomoč in možnost bivanja pri njej. "Rekla sem ji, da jo bom pripeljala k sebi v Nemčijo in da ne bom dovolila, da se muči. Stara je 55 let in potrebuje pomoč," pravi. Dodaja, da je mama sprva težko sprejela pomoč, saj je menila, da je ne zasluži zaradi preteklih odločitev. Jasmina poudarja, da je njena odločitev posledica osebnega prepričanja in življenjskih okoliščin. Sama ima sedem otrok in stabilno družinsko okolje, zato je želela mami omogočiti varnejšo starost.
Preberite še:
- Marino so kot dojenčico pustili na stopnišču policije: šele 60 let pozneje je izvedela resnico o materi in temu, kar se ji je zgodilo
- Resnični zgodbi dveh mamic v boju s finančno stisko, ki sta kljub vsem težavam ohranili upanje
Odgovornost pripisuje očetu
V svojih izjavah Jasmina izpostavlja tudi vlogo biološkega očeta, ki ga je srečala le enkrat, umrl pa je pred približno desetimi leti. "On jo je zapustil, ko jo je najbolj potrebovala. Če bi jo podprl, bi bila mama verjetno ob meni," pravi. Jasminina življenjska pot kaže, kako lahko sistem rejništva zagotovi stabilnost in varnost, obenem pa odpira tudi vprašanja o socialni stiski, podpori mladim materam in dolgoročnih posledicah razpada družinskih odnosov. Danes Jasmina poudarja, da je stik z biološko mamo obnovila brez namena obsodbe in da je v ospredju njena odločitev, da pomaga.
