N. V. | 15. 9. 2024, 17:50

Takoj boste vedeli, ko vam nekdo laže: preprost psihološki trik, s katerim ni pomote

Profimedia

Saj veste, kaj pravijo – laž ima kratke noge.

Na BBC so med intervjuvanjem politikov želeli izvesti eksperiment. Želeli so, da bi nekateri politiki zavestno lagali, drugi pa govorili resnico, televizijsko občinstvo pa bi moralo presoditi, kdo laže. A nihče od politikov ni pristal na sodelovanje.

Namesto tega je "priskočil na pomoč" novinar in igral tako dobrega kot slabega policista. Dvakrat so ga namreč intervjuvali in vsakič vprašali o njegovem najljubšem filmu. Enkrat je lagal in enkrat povedal resnico.

"Na koncu smo imeli približno 30 tisoč klicev in opazili smo, da je javnost le s težavo prepoznala laži, oziroma večinoma sploh niso mogli ugotoviti, kdaj laže," je v podcastu za BBC Science Focus povedal profesor psihologije Richard Wiseman. Ko pa so transkript predvajali na radiu, se je sposobnost občinstva, da prepozna laž, dramatično povečala.

Ko nekdo laže, to lahko prepoznate v načinu pripovedovanja zgodbe in glasu

Psiholog trdi, da je mit, da ljudje, ki lažejo, gledajo stran: "Je največji mit v svetu psihologije – neštetokrat preverjen. Tesnobni gledajo stran, sramežljivi gledajo stran, to počnejo tudi tisti, ki nekaj pozabijo in se poskušajo spomniti. Takšno označevanje je napačno." Premiki telesa, pravi, nimajo veliko znakov laganja.

"Vizualni znaki so zelo nadzorovani. Kako gestikuliramo, se smehljamo in smo videti, je pod našim nadzorom. O besedah, ki jih izgovorimo, in kako jih izgovorimo, pa ne razmišljamo veliko. In tu nastopi odkritje oziroma razkritje laži. Zato so ljudje, ko smo odstranili vizualni del, lahko prepoznali, kdo laže in kdo govori resnico," pravi Wiseman.

Da nekdo laže lahko prepoznate v načinu pripovedovanja zgodbe in glasu.

Da nekdo laže lahko prepoznate v načinu pripovedovanja zgodbe in glasu.

Profimedia

Ključ je vedno v načinu pripovedovanja zgodbe in glasu. "Oklevanje, večja tišina med koncem vprašanja in začetkom odgovora, pomanjkanje podrobnosti. Laganje je kognitivno težko. Pri laganju moraš razmišljati o tem, kaj oseba ve, kaj bo sodilo v zgodbo, kaj si že povedal. Takšne stvari človeka obremenjujejo – glas in tok zgodbe pa vedno izdata," pojasnjuje Wiseman.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del