Placebo učinkovito zmanjšuje občutke krivde (celo takrat, ko ljudje vedo, da ga jemljejo)

Na našo nesrečo je prisotnost tako dobre kot slabe krivde precej razširjena med ljudmi, do nedavnega pa za toksično krivdo nismo poznali zdravila.

Prav to bi morda lahko rešila nedavna študija, ki je bila objavljena v publikaciji Nature.

Z modrimi tabletkami nad krivdo

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli skupino 112 prostovoljcev, starih med 18 in 40 let, ter pri njih prek posebnih vprašalnikov izmerili ravni krivde na v naprej odmerjenem spektru (oz. skali krivde). Tekom intervjuja so udeležence raziskave med drugim vprašali, ali čutijo kakšno obžalovanje glede nečesa, kar so v življenju storili, pa tudi, kako zelo slabo se ob tem počutijo. Po opravljeni ’diagnostiki’ so prostovoljce podvrgli posebni vaji, s katero so želeli pri njih še povečati občutke krivde. Vaja je vsebovala pisanje zgodbe prav o tem, kako so se do nekoga, ki so ga imeli radi, nepošteno vedli.

Udeležence so nato razdelili v tri skupine. Prva skupina je nato prejemala ’prevarantski placebo’, t.j. modro tabletko, za katero so prostovoljcem povedali, da gre za pravo zdravilo. Še več. Razložili so jim, da tabletka vsebuje phytopharmacon – substanco, ki je bila izdelana prav z namenom, da bi zmanjšala krivdne občutke in jemalca pomirjala.

Druga skupina je jemala ’razkriti placebo’ – isto modro tabletko, le da so tem prostovoljcem jasno in glasno povedali, da gre zgolj za placebo. So pa jim razložili, da placebo nikakor ni brez moči, saj se njegovi učinki prek povezanosti uma in telesa v znanstveni literaturi več kot dokazani.

Tretja skupina ni bila deležna nobenega zdravljenja. To skupino so raziskovalci poimenovali za ’kontrolno’ skupino.

Po zaužitju zdravila so raziskovalci ponovno merili stanje krivdne vzdraženosti pri udeležencih raziskave, da bi videli, kakšen učinek ima prevarantski placebo v primerjavi z odkritim placebom, hkrati pa oba v primerjavi s kontrolno skupino, ki 'zdravljenja' ni bila deležna.

Placebo paradoks

Raziskovalce je najbolj zanimal fenomen placebo paradoksa, t.j. učinek ’odkritega placebo’. Paradoks se namreč skriva v dejstvu, da danes dobro vemo, da placebo je učinkovit, še posebno v primeru bolečin, vemo pa tudi, kako približno deluje. Ker je placebo pri določenih ’tegobah’ resnično lahko zelo učinkovit, se številni zdravniki iz povsem etičnih motivov občasno nagibajo tudi k predpisovanju placeba.

Po drugi strani pa je tradicionalni placebo praviloma ’prevarantski’ (pacienti mislijo, da jemljejo resnično zdravilo), kar zdravnike spravlja v neroden položaj. Etično so namreč zavezani k temu, da se (v kolikor je to le mogoče) ognejo prevaram pacientov. In prav ta etična naravnanost lahko pride v navzkriž s predpisovanjem placeba. In prav to dilemo bi lahko preprosto rešili z ’odkritim placebom’, ki bi ga (če bi se izkazal za učinkovitega) lahko po potrebi predpisali pacientom.

Placebo vs. ’placebo’

Pri The Conversation, po katerih povzemamo izsledke te zanimive študije, so v njej našli nekaj slabosti.

Prva je bila, da so bili v vzorec študije zajeti zgolj zdravi prostovoljci, ki jih pred eksperimentom ni mučila toksična krivda, prav tako pa so raziskovalci po zaužitju modrih tabletk počakali zgolj 15 minut, preden so nato ponovno merili stopnje krivde. Študija je tako zaobšla vprašanja dolgoročnih učinkov placeba in s tem resnične uporabnosti takšnega pristopa v življenju pacientov.

»Še večji problem pa je, da so skupaj nametali učinke tako prevarantskega kot odkritega placeba,« so še opomnili pri The Conversation. »To je še toliko bolj čudno, ker so podatki presenetljivo kazali, da je bil odkrit placebo v primerjavi s skupino brez tretmaja dejansko učinkovit pri zmanjševanju občutkov krivde.«

Opogumljajoče

Dejstvo, da odkrit placebo lahko pomaga krotiti patološke ravni krivde, pa četudi učinki morda niso senzacionalni, je opogumljajoč že zato, ker bi ga zdaj lahko uporabljali tudi bolj etično v primerih, za katere nimamo boljših opcij.

Prihodnje študije bi morale pod drobnogled vzeti dejanske paciente in jih nato spremljati na dolgi rok. »Zanimivo bi bilo tudi videti, ali bi bilo mogoče fenomen odprtega placeba primerjati tako, da bi se ljudje lahko s placebom, morda v obliki pozitivnih sugestij, zdravili tudi sami,« so še razmišljali pri The Conversation.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord