Desetletja raziskav, ki so stale 8 milijard dolarjev: "Ni genetske podlage za shizofrenijo in druge duševne motnje"

Ko po desetletjih poskusov, da bi odkrili gen ali gene za shizofrenijo, tega niso uspeli, je E. Fuller Torrey v nedavnem članku za revijo Psychiatric Research ubesedil to, kar so mnogi slutili, in bobu rekel bob.

Iskanje 'psihiatričnega Jetija', kot nekateri pravijo brezplodnemu iskanju dokazov za genetsko ozadje shizofrenije, ima dolgo brado.

Velike obljube, še večje razočaranje

Svoj vrh je doživelo okoli leta 2000, ko so na pompozni tiskovni konferenci, na kateri so se zbrali sami ugledni znanstveniki in politiki, javnosti obljubili, da bo človeško razumevanje genetike duševnih bolezni kmalu 'eksplodiralo', kar bo vodilo do neverjetnih novih načinov zdravljenja, ki bodo popolnoma spremenili podobo psihiatrije.

Torrey na tem mestu navaja Francisa Collinsa, direktorja projekta človeški genom, ki je takrat izjavil, da bodo do leta 2020 na voljo 'gensko zasnovana zdravila' za zdravljenje in preprečevanje vsega, od sladkorne bolezni do Alzheimerjeve bolezni, 'diagnoza in zdravljenje duševnih bolezni pa se bosta spremenila'.

Podobno navdušen je bil takrat tudi Steven Hyman, ki je bil direktor Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (NIMH) v času projekta človeški genom: "Iskanje genov, povezanih z večino duševnih bolezni, bo zdaj potekalo zelo pospešeno ... V ne tako oddaljeni prihodnosti bodo na voljo zelo selektivne, varne in učinkovite nove terapije za zdravljenje pogostih duševnih bolezni."

Vse te vznesene obljube se potem niso nikoli uresničile.

Projekt človeški genom je pomagal pri razumevanju drugih bolezni, zlasti raka, pa tudi motenj, katerih vzrok je en sam problematičen gen. Za psihiatrične motnje pa ni bil odkrit noben genetski test in noben biološki test, prav tako ni bilo razvito nobeno psihiatrično zdravilo na podlagi genetike. Ne za depresijo, tesnobo, psihozo, bipolarno motnjo, OCD, ADHD ali katero koli drugo 'duševno bolezen'.

Če ni v genih, je razlog v okolju?

Kaj pa vendarle so uspele pokazati vse te študije, ki so vzrok za psihiatrične motnje zaman iskale v genetiki?

Ena od študij, ki je vključevala vse znane genetske dejavnike in 'okoljske dejavnike' (t.j. življenjske izkušnje, socialne okoliščine, družinsko zgodovino in travmo), je pokazala, da je genetika napovedovala zgolj 0,5 % tveganja za shizofrenijo, medtem ko je okoljskim dejavnikom uspelo pojasniti približno 17 % primerov.

Ta ugotovitev je bila skladna s prejšnjimi raziskavami, ki so pokazale močno povezanost med shizofrenijo in različnimi življenjskimi izkušnjami, pri čemer genetika praktično ni imela vpliva na tveganje za shizofrenijo.

Spet drugi raziskovalci so ugotovili, da genetski rezultati niso zagotovili dovolj koristnih podatkov, tudi če so upoštevali gene, ki naj bi bili teoretično povezani s psihiatričnimi motnjami.

Genetsko testiranje (tudi ko je vključen celotni genom) naj bi po različnih raziskavah pojasnilo zgolj med manj kot 1% do največ 3,4 % tega, ali bo nekdo dobil diagnozo shizofrenije. Vsekakor rezultat, ki je razočaral mnoge navdušence nad idejo, da je za duševne bolezni mogoče lahko okriviti kar gene.

Neuspeh genetskih raziskav je hkrati potekal vzporedno z vse bolj evidentno neuspešnostjo psihiatrije v obče.

Kljub enormnemu povečanju števila ljudi, ki dobijo diagnozo in jemljejo psihiatrična zdravila, so se nje rezultati z leti le še poslabšali.

Danes raziskovalci ugotavljajo, da psihiatrična zdravila ne izboljšajo poteka duševne bolezni ali preprečijo hospitalizacije ter samomora, prav tako nikakor ne najdejo dokazov, da bi psihiatrija sčasoma lahko izboljšala svoje rezultate. Ugotavljajo celo, da uporaba antidepresivov, antipsihotikov in zgolj prejetje psihiatrične diagnoze vodijo v slabše rezultate kot pri tistih, ki ne dobijo diagnoze ali niso zdravljeni s psihofarmaki.

Psychiatric Drugs Do Not Improve Disease or Reduce Mortality
Nassir Ghaemi: “Most psychiatric medications are purely symptomatic, with no known or proven effect on the underlying disease. They are like 50 variations of aspirin, used for fever or headache”https://t.co/sX77sMPjvu

— Walter Keim (@KeimWalter) August 4, 2022

Zakaj se shizofrenija pojavlja v družinah?

Eno ključnih vprašanj, ki so si jih od začetka zastavljali raziskovalci, je bilo, kako pojasniti dejstvo, da se shizofrenija pojavlja v družinah.

Prav zgodnje študije dvojčkov in sorojencev, ki so odraščali ločeno, so bile tiste, ki naj bi 'potrdile' domnevo, da 'je shizofrenija dedna'. Mnoge raziskovalce so prav izsledki teh študij zapeljale v genetske hipoteze. Ko so sodobnejše raziskave pokazale, da so bile zgodnje študije metodološko pomanjkljive, je to ponovno naplavilo izvorno vprašanje.

In Torrey je skupaj z drugimi raziskovalci tu jasen.

"... shizofrenija se pojavlja v družinah zato, ker se tudi zloraba otrok, travme in drugi okoljski dejavniki prav tako pojavljajo v družinah."

Zgodnje študije so poskušale na to vprašanje odgovoriti tako, da so vključevale sorojence - včasih dvojčke - 'vzgojene ločeno', vendar so te študije dejansko vključevale predvsem sorojence in dvojčke, ki so vsaj nekaj časa odraščali skupaj, jih je vzgajal isti bližnji družinski član ali so se ponovno povezali, preden so se prostovoljno vključili v študijo - kar pomeni, da študije v resnici sploh niso upoštevale družinskega okolja.

Poleg tega Torrey meni, da na te rezultate poleg genetike vplivajo tudi biološki dejavniki, na primer prisotnost okoljskih onesnaževalcev v soseski (nekateri bratje in sestre, čeprav naj bi odraščali ločeno, so odraščali v isti soseski ali pa so veliko časa preživeli v istem domačem okolju).

Prve študije so spregledale še en potencialno pomenljiv dejavnik, t.j.: fetalno okolje. Okužbe - kot je parazit toksoplazma gondii - se namreč lahko prenesejo med nosečnostjo. Bratje in sestre so si namreč že pred rojstvom delili iste imunološke dejavnike, tudi če so kasneje odraščali ločeno.

Torrey ob tem spomni, da je obsežna danska študija dvojčkov iz leta 2018 pokazala, da si je le 15 % udeležencev delilo diagnozo shizofrenije s svojim enojajčnim (monozigotnim) dvojčkom (12 od 81 parov, v katerih je vsaj eden imel diagnozo), čeprav so si delili 100 % istega genetskega materiala. Pri bratskih dvojčkih je bilo takšnih 3 %, čeprav si delijo 50 % istega genetskega materiala. "Takšna stopnja ujemanja je bolj podobno ujemanju pri nalezljivih boleznih. Ta je pri dvojčkih, ki zbolijo za otroško paralizo 36 %, pri tuberkulozi pa 31 %," je še jasen Torrey.

8 milijard za nič dokazov

Raziskovalci projekta človeški genom so seveda upali, da bodo njihove genetske študije lahko zaobšle omenjene metodološke težave in bodo lahko neposredno določile odgovorne gene. A kljub temu, da so v raziskave domnevne genetike shizofrenije v desetletjih vložili več milijard dolarjev, na koncu niso odkrili nič koristnega.

Torrey je danes mnenja, da bi bilo nadaljevanje te poti le navadna potrata časa in denarja: "NIMH je v te raziskave vložil ogromno sredstev, a ima le malo tega pokazati, in to na račun alternativnih raziskovalnih projektov. Ker se zdi, da shizofrenija ni genetska motnja, je potrebno prevetriti raziskovalni portfelj NIMH."

Torrey zato predlaga, da se NIMH osredotoči na temeljne raziskave bioloških vzrokov shizofrenije, vključno z njegovo priljubljeno teorijo, da je shizofrenija posledica imunoloških težav (njegov osebni glavni kandidat pa naj bi bila: toksoplazma gondii). Predlaga tudi, da bi moral NIMH financirati več kliničnih preskušanj, da bi razvili nova zdravila za zdravljenje te motnje.

"Stroga osredotočenost NIMH na financiranje genetskih raziskav je onemogočala tudi raziskovanje že znanih psiholoških vzrokov shizofrenije, kot so vpliv travme, osamljenosti in revščine, prav tako je preprečil širjenje nebioloških razumevanj psihoze, o katerih osvešča gibanje Hearing Voices, in nemedicinskih načinov zdravljenja, kot sta projekta Open Dialogue in Soteria," še pišejo na portalu Mad in America.

New Study Finds Connection Between Childhood Trauma and Psychosis
A new study sheds new light on the profound impact of childhood trauma in the development of psychotic symptoms, particularly in treatment-resistant cases of schizophrenia.
By Ashley Bobak, PsyD -
Dec 15, 2023 pic.twitter.com/vpq3UcvfY5

— Tamarle2018 (@tamarle2018) December 16, 2023