Če se pogosto zalotite, da premlevate stare dogodke in napake, niste edini.
Ste se že kdaj zalotili, da znova in znova premlevate isti pogovor, odločitev ali dogodek izpred več mesecev ali celo let? Čeprav se zdi, da na ta način iščemo odgovore ali boljše rešitve, psihologi opozarjajo, da nas lahko pretirano vračanje v preteklost ujame v začarani krog negativnih misli. Takšno vedenje je precej pogostejše, kot si morda mislimo, in ima tudi svoje strokovno ime.
Psihologija ta pojav imenuje ruminacija. Gre za ponavljajoče se premlevanje neprijetnih dogodkov, napak ali skrbi, pri katerem človek vedno znova razmišlja o istih vprašanjih, vendar pri tem ne pride do novih spoznanj ali rešitev. Medtem ko je občasno razmišljanje o preteklosti povsem normalno in nam lahko pomaga pri učenju iz izkušenj, lahko dolgotrajna ruminacija negativno vpliva na duševno zdravje.
Po mnenju psihologov imajo naši možgani naravno težnjo, da poskušajo razumeti dogodke, ki so bili čustveno intenzivni ali so ostali brez jasnega zaključka. Zato se po razhodu, izgubi službe, prepiru ali drugi boleči izkušnji pogosto vračamo k vprašanjem, kot so: Kaj bi lahko naredil drugače? Zakaj se je to zgodilo? Kaj, če bi sprejel drugo odločitev? Takšno iskanje odgovorov je sprva lahko koristno, vendar lahko hitro postane ponavljajoč se miselni vzorec.
Bolj smo pozorni na negativne izkušnje kot pozitivne
Pomembno vlogo pri tem igra tudi tako imenovana negativna pristranskost. Raziskovalci ugotavljajo, da naši možgani negativnim izkušnjam namenijo več pozornosti kot pozitivnim. Evolucijsko gledano je bilo to koristno, saj je človeku pomagalo hitreje prepoznati nevarnosti in se iz njih učiti. V sodobnem življenju pa ima ta mehanizem tudi manj prijetno plat – neprijetni dogodki pogosto ostanejo v naših mislih precej dlje kot lepi spomini.
Ena najbolj znanih raziskovalk tega področja je psihologinja Susan Nolen-Hoeksema, ki je skupaj s sodelavci v pregledni študiji, objavljeni leta 2008 v znanstveni reviji Perspectives on Psychological Science, ugotovila, da je ruminacija tesno povezana z večjim tveganjem za depresijo, anksioznost, slabšim reševanjem težav in daljšim trajanjem negativnega razpoloženja. Avtorji poudarjajo, da ljudje pogosto zmotno verjamejo, da bodo z nenehnim premlevanjem našli rešitev, v resnici pa jih takšen način razmišljanja pogosto le še bolj ujame v krog negativnih misli.
Kasnejše raziskave so te ugotovitve večinoma potrdile. Pokazale so, da je pretirano premlevanje preteklosti povezano tudi z večjim tveganjem za različne duševne stiske, med drugim anksiozne motnje, motnje hranjenja ter težave pri obvladovanju stresa. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je pomembno razlikovati med koristnim razmislekom, ki vodi do novih spoznanj, in ruminacijo, pri kateri se iste misli ponavljajo brez pravega napredka.
Psihologi svetujejo, da ob takšnih trenutkih najprej prepoznamo, da smo zašli v krog premlevanja. Koristno je, da se vprašamo, ali trenutno dejansko iščemo rešitev ali pa zgolj ponavljamo iste misli. Pomaga lahko tudi zapisovanje misli, pogovor z zaupanja vredno osebo, telesna dejavnost ali različne tehnike čuječnosti, ki usmerjajo pozornost nazaj v sedanji trenutek.
To seveda ne pomeni, da bi morali preteklost preprosto pozabiti. Ravno nasprotno – pretekle izkušnje so pomemben vir učenja in osebne rasti. Težava nastane šele takrat, ko nas preteklost začne ovirati pri vsakdanjem življenju, vpliva na naše razpoloženje ali nam preprečuje, da bi se osredotočili na sedanjost in prihodnost.
Psihologi zato poudarjajo, da je pogosto bolj koristno zamenjati vprašanje "Zakaj se mi je to zgodilo?" z vprašanjem "Kaj se lahko iz te izkušnje naučim?" Prav ta premik od nenehnega premlevanja k iskanju konkretnih rešitev lahko po mnenju strokovnjakov pomembno prispeva k boljšemu duševnemu počutju, večji odpornosti na stres in bolj zadovoljivemu življenju.
