Psihologi so večji del zadnjega desetletja posvetili potrjevanju nečesa, kar je vsak, ki je kdaj prebral komentarje na družbenih omrežjih, verjetno že slutil: zdi se, da imajo najbolj problematični ljudje na svetu enake izrazito negativne osebnostne lastnosti.
Portal ScienceAlert je pripravil podroben pregled večletnih znanstvenih raziskav, ki so preučevale najtemnejše plati človekovega razmišljanja in njegove najslabše vzgibe.
Po njihovih navedbah velik del najbolj škodljivega vedenja izvira iz tega, kar so raziskovalci z Univerze v Köbenhavnu in več nemških univerz leta 2018 poimenovali D-faktor (Dark Factor of Personality oziroma temni dejavnik osebnosti). Gre za nekakšen skupni temelj različnih negativnih osebnostnih lastnosti, kot so narcisizem, psihopatija, makiavelizem, sadizem, zlonamernost in egoizem.
Raziskovalci so anketirali več kot 2.500 ljudi in jih prosili, naj ocenijo različne 'temne' trditve, kot so:
- "Vem, da sem nekaj posebnega (in več od drugih), ker mi to vsi govorijo",
- "Rekel bom karkoli, samo da dosežem, kar želim",
- "Da bi uspel, bom tu in tam nekoliko zaobšel pravila",
- ter "Vznemirljivo bi bilo prizadeti druge ljudi."
Ugotovili so, da so omenjene lastnosti pravzaprav različni izrazi iste temeljne težnje: čim bolj povečati lastno korist ob zelo majhni skrbi za druge ali pa celo ob uživanju v tem, da drugim namenoma poslabšamo življenje.
Najbolj problematični imajo visoke vrednosti D-faktorja
Kasnejše raziskave so pokazale, da je D-faktor skozi čas razmeroma stabilen. Ljudje se ne zbudijo nekega jutra in se preprosto odločijo postati zlikovci. Raziskovalci so prav tako ugotovili, da se ljudje z visokimi vrednostmi D-faktorja bistveno redkeje odločajo za poklice, katerih glavni namen je pomagati drugim, na primer za učiteljski poklic, zdravstveno nego ali psihoterapijo.
Vsaj nekoliko pomirjujoče je, da ljudje z najmanj empatije praviloma ne izberejo poklica, ki temelji prav na empatiji.
Študija, objavljena leta 2025 v reviji PNAS, je nakazala, da lahko koncept D-faktorja razširimo tudi onkraj posameznika. Tudi družbe kot celota naj bi lahko dosegle višje ali nižje ravni kolektivnega D-faktorja, pri čemer bolj neprijazna in zahtevna družbena okolja spodbujajo razvoj temnejših osebnostnih značilnosti. Morda torej strupeni posamezniki niso le osebna 'napaka', temveč tudi odraz širšega družbenega okolja.
Z boljšim razumevanjem D-faktorja želijo terapevti po svetu izboljšati svoje metode zdravljenja in natančneje napovedovati škodljivo vedenje. To bi lahko v prihodnje pomagalo bolje razumeti in, upajmo, zmanjšati različne oblike človekovega škodljivega ravnanja - od korporativnih goljufij do nasilnega kriminala.
Vir: Science Alert, The Vice
